18. dan šmarnic: Nedeljska sveta maša v Tor Vergati Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš

»Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš' (Jn 6,68). Dragi mladi, fantje in dekleta 15. SDM! Te Petrove besede iz pogovora z Jezusom na koncu govora o 'kruhu življenja' se nas osebno dotikajo. Te dni smo namreč razmišljali o Janezovi trditvi: In Beseda je postala meso in se naselila med nami' (Jn 1,14). S tem nas je evangelist postavil pred veliko skrivnost učlovečenja Božjega Sina, Sina, ki nam je bil po Mariji podarjen ob 'polnosti časov? (Gal 4,4). S temi besedami je papež Janez Pavel II. začel homilijo med sveto mašo v Tor Vergati ob praznovanju 15. SDM.

Sveti oče je nadaljeval homilijo dvomilijonski množici mladih z besedami: »Dospeli smo do viška SDM. Sinoči smo, dragi mladi, potrdili našov vero v Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki ga je Oče poslal, kakor je bilo omenjeno berilu iz preroka Izaija, da 'da oznanim blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev..., da potolažim vse, ki žalujejo'« (Iz 61,1-3).

Potem ko je sveti oče razložil Jezusov govor o kruhu večnega življenja, ter o tem, kako so ga začeli poslušalci zapuščati, je papež naobrnil Jezusovo vprašanje svojim učencem na mlade: »'Ali hočete tudi vi oditi?' To Jezusovo vprašanje je skozi stoletja prišlo vse do nas, nas osebno nagovarja in tudi prebuja odločitev. Kakšen bo naš odgovor? Dragi mladi, če smo danes tukaj, je zato, ker se prepoznamo v trditvi apostola Petra: 'Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš' (Jn 6,68).«

»Z zaupanjem gledam na to novo človeštvo, ki se po vas pripravlja, gledam na to Cerkev, ki se po Kristusovem Duhu nenehno pomlaja in ki se danes veseli vaših sklepov in prizadevanj. S pogledom v prihodnost prevzemam za svoje besede starodavne molitve, ki istočasno poje o Jezusovem daru, daru evharistije in Cerkve:

Zahvaljujemo se ti, naš Oče,
za življenje in spoznanje,
ki si nam ga razodel po Jezusu tvojem služabniku.
Tebi gre slava na veke!
Kakor je bil ta kruh, ki ga lomimo,
prej raztresen po gorah,
zgneten eno je postal.
Tako naj se zbere tvoja Cerkev
z vseh koncev zemlje v tvoje kraljestvo...

Ti, vsemogočni Gospod
si ustvaril vesolje,
v slavo svojemu imenu:
ljudem si dal hrano
in pijačo za tolažbo,
da bi se ti zahvaljevali;
toda nam si podaril duhovno
hrano in pijačo
in večno življenje po svojem Sinu...
Tebi gre slava na veke!« (Didache 9,3-4; 10,3-4).

Audio: