Papež novim veleposlanikom pri Svetem sedežu: Denar mora služiti in ne vladati!
VATIKAN (četrtek, 16. maj 2013, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel poverilna
pisma novih veleposlanikov pri Svetem sedežu iz Kirgizije, Antigve in Barbude, Luksemburga
ter Botsvane. V govoru jim je spregovoril o sedanjem stanju v svetu.
Človeštvo
ta trenutek živi na ostrem ovinku lastne zgodovine, je dejal. Hvaležni moramo biti
za pozitivne rezultate, ki prispevajo k pravi blaginji. Vendar pa velik del moških
in žensk današnjega časa še vedno živi v vsakdanjem pomanjkanju. Širijo se nekatere
bolezni, ki imajo tudi psihološke posledice. Strah in obup preplavljata srca mnogih
oseb tudi v bogatih državah. Veselje nad življenjem upada. Nespodobnost in nasilje
naraščata. Revščina postaja bolj očitna. Eden izmed razlogov za tako stanje je po
papeževem mnenju odnos do denarja, sprejemanje njegove prevlade nad nami in našo družbo.
Tudi v trenutni finančni krizi zato pozabljamo na njen pravi izvor, ki je antropološke
narave: »zanikanje prvenstva človeka«.
Človek je bil omejen na zgolj
eno med svojimi potrebami, in sicer na potrošnjo. Še huje je to, da je tudi človeško
bitje samo smatrano kot potrošniška dobrina, ki se lahko uporabi in odvrže. »V
takšnem kontekstu je solidarnost, ki je zaklad revnih, pogosto razumljena kot škodljiva,
nasprotna finančni in ekonomski razumnosti.« Tako dohodek manjšine raste,
prihodki večine pa so vse manjši. Ta neuravnoteženost, je nadaljeval papež, izvira
iz ideologij, ki spodbujajo absolutno avtonomijo trga. Uvaja se nekakšna »nova
nevidna tiranija«. Vrh tega zadolženost in krediti države oddaljujejo od njihove
realne ekonomije. K temu pa je potrebno dodati še korupcijo in davčne utaje, ki so
že dobile svetovne razsežnosti. Volja po moči in posedovanju nima več meja.
»Za
to držo se skrivata zavračanje etike in zavračanje Boga. Tako kot solidarnost
je tudi etika v nadlego.« Smatrana je za preveč človeško, saj relativizira denar
in oblast. Predstavlja grožnjo, ker odklanja manipulacijo in podrejanje osebe. Etika
namreč vodi k Bogu, ki je onstran tržnih kategorij, je zatrdil papež Frančišek. Boga
ni mogoče upravljati. Velja celo za nevarnega, kajti človeka kliče k njegovi polni
uresničitvi in neodvisnosti od vsake vrste sužnosti. Zato etika, ki ni ideološka,
po papeževih besedah omogoča ustvarjanje bolj človeškega ravnovesja in družbenega
reda.
Papež Frančišek je veleposlanikom nato še dejal: »Denar mora služiti
in ne vladati! Papež ljubi vse, bogate in revne; toda papež ima dolžnost, da v Kristusovem
imenu bogatega spominja, da mora pomagati revnemu, ga spoštovati in spodbujati.«
Cerkev si vedno prizadeva za celostni razvoj vsake osebe. Zato opozarja, da skupno
dobro v političnih programih ne sme biti le navaden dodatek. Vladajoči morajo biti
zares v službi skupnega dobrega vsega prebivalstva. Cerkev tako spodbuja, je na koncu
še dodal papež, naj upoštevajo etiko in solidarnost.