Prva kanonizacija v pontifikatu papeža Frančiška - več kot osemsto novih svetnikov

VATIKAN (nedelja, 12. maj 2013, RV) – Številke prve kanonizacije v času pontifikata papeža Frančiška so rekordne. Papež je za svete namreč razglasil osemsto otrantskih mučencev ter dve redovni ustanoviteljici. Cerkev je danes tako dobila več kot osemsto novih svetnikov.

Otrantski mučenci so bili ubiti med turškim obleganjem mesta na jugu Italije 13. avgusta leta 1480. Mesto v tistem trenutku ni bilo vojaško zavarovano, a prebivalci so bili kljub temu odločeni, da se ne bodo predali. Napadalci so tako oplenili in oskrunili katedralo, ubili nadškofa, kanonike, duhovnike in vse vernike, ki so se zatekli vanjo. Med preživelimi je bilo okoli osemsto mož, ki so bili odpeljani v turški tabor. Tam so od njih zahtevali, da se odpovejo svoji veri. A njihov odgovor na to zahtevo je bil neomajen in odločen. V imenu vseh ga je izrekel Antonio Primaldo, laik in preprost obrtnik. Njegove besede, na katere je v pogovoru za vatikanski časopis L'Osservatore Romano spomnil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, so bile: »Verjamemo v Jezusa Kristusa, Božjega Sina, v katerem smo odrešeni. Tisočkrat rajši umremo kot pa da ga zatajimo in postanemo muslimani.« Vseh osemsto mož je bilo nato obglavljenih. Njihova drža je neverjeten zgled krščanske trdnosti in obrambe lastne krstne identitete.

Papež Frančišek je danes razglasil tudi prvo kolumbijsko svetnico. To je Laura Montoya y Upegui. Živela je med leti 1874 in 1949. Je ustanoviteljica verske kongregacije misijonark Marije Brezmadežne in sv. Katarine Sienske. Sestra Laura si je zelo prizadevala za evangelizacijo in emancipacijo domorodnega prebivalstva. Kot je pojasnil kardinal Amato, jih je želela osvoboditi vezi pretiranega paternalizma in prevlade ter jih odpreti za svobodo vesti. Spodbujala je možnost poroke iz ljubezni in pa predvsem dostojanstvo življenja.

Druga nova svetnica pa je mehiška redovnica María Guadalupe García Zabala. Gre za soustanoviteljico kongregacije služabnic sv. Margarete Marije in ubogih. Rodila se je leta 1878, umrla pa je 1963. Že v mladosti je začutila poklicanost v posvečeno življenje in k služenju bolnim in ubogim. V obdobju krutega preganjanja katoličanov med leti 1926 in 1929 je skupaj s sosestrami pogumno branila duhovnike in laike pred revolucionarji. Obenem pa je neustrašno pomagala vsem ranjenim, tudi preganjalcem. Kot je povedal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je za vse skrbela kot za lastne otroke. Revolucionarji so njo in bolnišnico prav zato pustili na miru.

Audio: