Kardinal Scola o verski svobodi

MILANO (četrtek, 9. maj 2013, RV) – Govoriti o verski svobodi danes pomeni spoprijeti se z vse bolj globalnim stanjem. Na Vzhodu je ta problem nemalokrat povezan s pravim nasilnim preganjanjem na podlagi drugačne verske pripadnosti. A tudi na Zahodu ne primanjkuje omejevanja verske svobode. O tej problematiki je spregovoril milanski nadškof, kardinal Angelo Scola, na mednarodnem simpoziju, posvečenem Konstantinu in milanskemu ediktu ter njegovi zgodovini. Ta poteka te dni v Milanu, organizirali pa so ga Ambrozijanska knjižnica, Katoliška univerza Srca Jezusovega in Milanska univerza, in sicer z namenom, da bi z znanstvenega vidika obeležili 1700-letnico milanskega edikta.

Kot že rečeno, je bilo predavanje kardinala Scole na simpoziju posvečeno problematiki verske svobode. Opozoril je na države, kjer prevladuje ena religija. Tam varovanje verske svobode predstavlja predvsem spodbujanje verskega pluralizma in odprtosti za vse veroizpovedi. To na primer vključuje odpravo zakonov, ki kazenskopravno kaznujejo blasfemijo. Drugačno delovanje pa je potrebno na Zahodu, je nadaljeval milanski nadškof. Tu je nujno preseči prikrito nezaupanje do verskega pojava, ki je dvoumno prirojeno nekaterim pojmovanjem laičnosti. Le-ta seveda povzročajo ozračje, ki je nenaklonjeno pravi verski svobodi.

Po besedah kardinala Scole je potrebno ob sami krhkosti verske svobode pri tej problematiki upoštevati tudi dejavnike, ki niso tako zelo očitni, vendar pa prav zaradi njih nastajajo veliki problemi. Na prvi pogled se zdi upravičenost verske svobode lahko sprejemljiva. A pri tem se pozablja na odnos med objektivno resnico in osebno vestjo ter usklajevanje med verskimi skupnostmi in državno oblastjo. S teološkega krščanskega vidika pa se pozablja tudi na vprašanje interpretacije vesoljnosti odrešenja v Kristusu in pluralnosti verstev. Kardinal Scola je zatrdil, da so prav ta vprašanja danes ključna za versko svobodo. Enako velja za njihove različice, kot sta na primer odnos med osebnim verskim iskanjem in njegovim skupnostnim izražanjem ter moč civilne oblasti, ki upravičeno ločuje med resnično vero in tistim, kar to ni. Poleg tega se pri problematiki verske svobode ne more pozabiti na odnos med verstvi in sektami, na svobodo spreobrnitve in ravnovesje med versko svobodo in družbenim mirom. Vse te teme, je zaključil milanski nadškof, je zaradi pluralnosti družbe potrebno upoštevati, ko se danes govori o verski svobodi.

Audio: