MILANO (četrtek, 9. maj 2013, RV) – Govoriti o verski svobodi danes pomeni
spoprijeti se z vse bolj globalnim stanjem. Na Vzhodu je ta problem nemalokrat povezan
s pravim nasilnim preganjanjem na podlagi drugačne verske pripadnosti. A tudi na Zahodu
ne primanjkuje omejevanja verske svobode. O tej problematiki je spregovoril milanski
nadškof, kardinal Angelo Scola, na mednarodnem simpoziju, posvečenem Konstantinu in
milanskemu ediktu ter njegovi zgodovini. Ta poteka te dni v Milanu, organizirali pa
so ga Ambrozijanska knjižnica, Katoliška univerza Srca Jezusovega in Milanska univerza,
in sicer z namenom, da bi z znanstvenega vidika obeležili 1700-letnico milanskega
edikta.
Kot že rečeno, je bilo predavanje kardinala Scole na simpoziju posvečeno
problematiki verske svobode. Opozoril je na države, kjer prevladuje ena religija.
Tam varovanje verske svobode predstavlja predvsem spodbujanje verskega pluralizma
in odprtosti za vse veroizpovedi. To na primer vključuje odpravo zakonov, ki kazenskopravno
kaznujejo blasfemijo. Drugačno delovanje pa je potrebno na Zahodu, je nadaljeval milanski
nadškof. Tu je nujno preseči prikrito nezaupanje do verskega pojava, ki je dvoumno
prirojeno nekaterim pojmovanjem laičnosti. Le-ta seveda povzročajo ozračje, ki je
nenaklonjeno pravi verski svobodi.
Po besedah kardinala Scole je potrebno ob
sami krhkosti verske svobode pri tej problematiki upoštevati tudi dejavnike, ki niso
tako zelo očitni, vendar pa prav zaradi njih nastajajo veliki problemi. Na prvi pogled
se zdi upravičenost verske svobode lahko sprejemljiva. A pri tem se pozablja na odnos
med objektivno resnico in osebno vestjo ter usklajevanje med verskimi skupnostmi in
državno oblastjo. S teološkega krščanskega vidika pa se pozablja tudi na vprašanje
interpretacije vesoljnosti odrešenja v Kristusu in pluralnosti verstev. Kardinal Scola
je zatrdil, da so prav ta vprašanja danes ključna za versko svobodo. Enako velja za
njihove različice, kot sta na primer odnos med osebnim verskim iskanjem in njegovim
skupnostnim izražanjem ter moč civilne oblasti, ki upravičeno ločuje med resnično
vero in tistim, kar to ni. Poleg tega se pri problematiki verske svobode ne more pozabiti
na odnos med verstvi in sektami, na svobodo spreobrnitve in ravnovesje med versko
svobodo in družbenim mirom. Vse te teme, je zaključil milanski nadškof, je zaradi
pluralnosti družbe potrebno upoštevati, ko se danes govori o verski svobodi.