Frančišek med jutranjo mašo: Kristjan sredi stiske ni nikoli žalosten
VATIKAN (torek, 7. maj 2013, RV) – Med današnjo jutranjo sveto mašo je papež
Frančišek dejal, da sredi stiske kristjan ni nikoli žalosten, ampak vedno pričuje
o Kristusovem veselju. Kot pripovedujejo Apostolska dela, sta se Pavel in Sila zaradi
oznanjevanja evangelija morala soočiti z ječo in preganjanjem. A bila sta vesela,
kajti sledila sta Jezusa po poti njegovega trpljenja, poti, ki jo je Gospod prehodil
s potrpežljivostjo, je zatrdil papež Frančišek vernikom, zbranim v kapeli Doma sv.
Marte.
»Vstopiti v potrpežljivost,« je izpostavil papež, »to je pot,
katere uči Jezus tudi nas, kristjane. Vstopiti v potrpežljivost.« To pa po Frančiškovih
besedah ne pomeni biti žalostni, ampak pomeni prenašati na ramenih težo težav, težo
nasprotij, težo stiske, prenašati jo s potrpežljivostjo. Pavel in Sila prenašata stisko
in poniževanja, tako kot Jezus. »To je pot, je proces krščanskega življenja po
poti potrpežljivosti,« je zatrdil in dodal, da ta hoja traja skozi vse
življenje, da bi to dospelo do krščanske zrelosti: »Je kot dobro vino.«
Papež
je spomnil, da so mnogi mučenci bili veseli, in navedel mučence iz Nagasakija, ki
so drug drugemu pomagali, medtem ko so čakali na smrt. O nekaterih se je pozneje govorilo,
da so čakali na mučeništvo kot na poročno slavje. Ta drža je normalna za kristjana,
je dejal Frančišek, in ni mazohistična drža. Je drža, ki vodi na Jezusovo pot. »Ko
pridejo težave, pridejo tudi mnoge skušnjave, na primer pritoževanje. Kristjan, ki
se neprestano pritožuje, se oddaljuje od tega, da bi bil dober kristjan.« Papež
Frančišek je spomnil na Jezusovo tišino med trpljenjem: ni namreč govoril veliko,
samo nekaj najpotrebnejših besed. Prav tako ni žalostna tišina: tišina prenašanja
križa ni žalostna tišina. Je boleča, ni pa žalostna. Njegovo srce je v miru. Tudi
Pavel in Sila sta molila za mir. Doživljala sta trpljenje in imela rane, a sta vse
to prenašala v miru. »Ta pot prenašanja pomeni poglabljanje krščanskega miru, krepi
nas v Jezusu,« je zatrdil papež.
Kristjan je torej poklican, da prenaša
trpljenje tako kot Jezus: brez pritoževanja, v miru. Ta hoja v potrpežljivosti namreč
obnavlja našo mladost, nas pomlajuje. »Potrpežljiv človek je tisti, ki je dolgoročno
gledano mlajši,« je dejal papež in kot primer navedel mnoge ostarele osebe, ki
so v življenju veliko pretrpele, a se jim v očeh vidi, da imajo mladega duha in obnovljeno
mladost. K temu nas vabi Gospod: k obnovljeni velikonočni mladosti za hojo po poti
ljubezni in potrpežljivosti, prenašanja stisk in tudi prenašanja drug drugega. Papež
je pridigo sklenil s prošnjo, da bi nam Gospod dal milost krščanskega prenašanja drug
drugega, kar nam daje mir, milost veselega prenašanja, da bi postali vedno bolj mladi
kot dobro vino.