Molitveni namen za maj: da bi v pravosodju ljudje vedno delovali z osebno integriteto
in po glasu vesti
VATIKAN (sreda, 1. maj 2013, RV) – V mesecu maju nas splošni molitveni namen
povezuje v prošnji, da bi v pravosodju ljudje vedno delovali z osebno integriteto
in po glasu vesti. Blaženi Janez Pavel II. je 5. oktobra 1995 v Generalni skupščini
Združenih narodov navedel, da mi »ne živimo v iracionalnem in svetu brez smisla...,
temveč obstaja logika, ki osvetljuje človeško bivanje in omogoča dialog med ljudmi
in narodi«. Trascendentna »slovnica«, to je skupek pravil za delovanje
posameznika in hkrati skladnost v medčloveških odnosih na temelju pravičnosti in solidarnosti,
je zapisana v vesti, v kateri odseva modrost božjega načrta. Mir je dar in naloga
obenem. Če je res, da je mir med posamezniki in narodi sposobnost živeti drug z drugim
s tkanjem vezi pravičnosti in solidarnosti, to predstavlja prizadevanje, ki naj nima
konca. Mir je torej naloga, ki vsakogar obvezuje k osebnemu odgovoru, skladno z božjim
načrtom. Merilo, ki mora navdihovati tak odgovor, ne more biti drugačno kot spoštovanje
»slovnice«, ki jo je njegov Stvarnik zapisal v človeško srce.
Misijonski
namen pa nas v maju vabi k molitvi, da bi semenišča, zlasti v misijonskih
cerkav vzgajale duhovnike po Kristusovem srcu, da bodo popolnoma predani oznanjevanju
evangelija. Pristna identiteta semenišča je v tem, da je v Cerkvi na svoj način
nadaljevanje apostolske skupnosti tesno ob Jezusu. Skupnost, ki jo povezuje globoko
prijateljstvo in ljubezen, tako da lahko res kot prava družina živi v veselju. Ta
skupnost se vsak dan oblikuje ob branju in premišljevanju božje besede in z zakramentom
evharistije ter v delih bratske ljubezni in pravičnosti. V njenem skupnostnem življenju
se odseva Kristusov duh in ljubezen do Cerkve. Semenišče je torej cerkvena vzgojna
skupnost, in to posebna, vzgajajoča skupnost. Celotno življenje semenišča kot vzgojne
skupnosti v vseh njenih najrazličnejših izrazih je usmerjeno v človeško, duhovno,
umsko in pastoralno oblikovanje bodočih duhovnikov. Kandidata pripravlja za sprejem
svetega reda, ki prinaša posebne milosti in odgovornosti: sveti red upodobi duhovnika
po Jezusu Kristusu, Glavi in Pastirju in ga usposobi in obveže, da deli z njim njegovo
poslanstvo v Cerkvi in v svetu.
Po slovenskem molitvenem namenu pa se povežimo
v prošnji, da bi dušnim pastirjem v župniji uspelo poglobiti duhovno pripravo vernikov
na prejemanje zakramenta krsta, (prvega) obhajila, birme in poroke.