Frančišek med jutranjo mašo: Cerkev je »zgodba ljubezni«
VATIKAN (sreda, 24. april 2013, RV) – Cerkev je »zgodba ljubezni« in
ne »birokratska ustanova«. Tako je dejal papež Frančišek med današnjo jutranjo
sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Med pridigo je spregovoril o Božji besedi, ki
pripoveduje o življenju prve krščanske skupnosti, kako je le-ta rastla in kako je
pridobivala vse več učencev. Sveti oče je opozoril, da je to sicer nekaj pozitivnega,
a da obenem obstaja nevarnost podobnosti s podjetjem, ki si prizadeva pridobiti nove
družabnike. Jezus je za svojo Cerkev želel drugačno pot: »Pot ovir, pot križa,
pot preganjanja«. Ob tem se moramo vprašati, je nadaljeval papež, kaj je torej
v resnici naša Cerkev, ki ni nastala kot človekova pobuda.
Niso je naredili
učenci, saj so bili le Jezusovi odposlanci. Jezusa pa je poslal Oče. »Tako se vidi,
da se Cerkev začenja tam, v Očetovem srcu.« Ne vem, je nato nadaljeval
papež Frančišek, če je Oče na začetku imel neko zamisel. Gotovo pa je imel ljubezen.
»Tako je začel to zgodbo ljubezni, to zelo dolgo zgodbo ljubezni, ki
se še vedno ni končala. Mi, ženske in moški Cerkve, smo sredi te zgodbe:
vsak izmed nas je člen te verige ljubezni. Če ne razumemo tega, o Cerkvi ne razumemo
ničesar.«
Obstaja skušnjava, da bi hoteli večjo Cerkev, a ne da bi pri
tem prehodili pot ljubezni. Vendar Cerkev ne raste s človeško močjo, je opomnil papež
Frančišek. So tudi kristjani, ki so se zmotili, ki so se odločili za napačno pot,
ki so se udeležili verskih vojn – njihove zgodbe niso del zgodbe ljubezni. Z njimi
Cerkev ne raste. Jezus sam je povedal, da le-ta raste kot gorčično zrno, kot kvas,
vmesen v moki, brez hrupa. Cerkev raste od spodaj in počasi, je še dodal papež.
Kadar
pa se Cerkev želi bahati s svojo kvantiteto in ustanavlja nove organizacije, urade
ter tako postane nekoliko birokratska, takrat Cerkev izgubi svoje poglavitno jedro
in se znajde v nevarnosti, da se spremeni v nekakšno nevladno organizacijo. Seveda
so tudi uradi nujni, a le do določene stopnje: kot pomoč v tej zgodbi ljubezni. Cerkev
je Mati, je še poudaril papež Frančišek. In tako kot nobena mama ne bi mogla zase
reči, da je le »organizatorka svojega doma«, to prav tako ne more veljati za
Cerkev. »Smo torej sredi zgodbe ljubezni, ki gre naprej z močjo Svetega Duha,
in mi vsi skupaj smo ena družina v Cerkvi, ki je naša Mati.«