Papež na svoj god obhajal sveto mašo s kardinali: Krščansko identiteto nam daje Mati
Cerkev
VATIKAN (torek, 23. april 2013, RV) – Danes, ko Cerkev obhaja liturgični spomin
sv. Jurija, papež Frančišek praznuje svoj god. Ob tej priložnosti je v kapeli Pavlina
v Vatikanu daroval sveto mašo, somaševali pa so kardinali, ki se trenutno nahajajo
v Rimu. Med pridigo je izhajal iy današnjih bogoslužnih beril in izpostavil tri elemente:
misijonarstvo, Cerkev kot Mati in veselje.
Ravno v trenutku, ko se za prve
kristjane začne preganjanje, se začne tudi misijonarstvo Cerkve, je začel pridigo
papež Frančišek. Kristjani so se zaradi preganjanja razkropili vse do Fenicije, Cipra
in Antiohije ter oznanjali Božjo besedo. V sebi so nosili apostolsko gorečnost in
tako se je vera širila. Nekateri so začeli oznanjati evangelij tudi Grkom. To je po
papeževih besedah bil še korak več, bilo je delo Svetega Duha. Ko je to slišal nekdo
v jeruzalemski cerkvi, je postal nekoliko nervozen in v Antiohijo so poslali Barnaba
na 'apostolski obisk', se je pošalil papež Frančišek in dodal, da je to bil 'teološki
začetek Kongregacije za nauk vere'.
Frančišek je nadaljeval, da je Cerkev
tako vedno bolj Mati, Mati vedno več otrok, mnogih otrok: »Postaja Mati, Mati,
vedno bolj Mati. Mati, ki nam daje vero, Mati, ki nam daje identiteto.« Vendar
pa krščanska identiteta ne pomeni osebnega dokumenta, nekega pečata, ampak pomeni
pripadnost Materi Cerkvi. »Najti Jezusa zunaj Cerkve ni mogoče,«
je poudaril papež in še enkrat ponovil, da nam Mati Cerkev daje Jezusa, daje nam identiteto.
Tretji
poudarek je papež Frančišek naredil na veselju: Ko je Barnaba prišel v Antiohijo in
videl božjo milost, se je razveselil. To je bilo veselje, ki je lastno evangelizatorju.
»To veselje se začne s preganjanjem, z veliko žalostjo, in se konča
z veseljem. Tako Cerkev hodi naprej, med preganjanji sveta in Gospodovo tolažbo. Takšno
je življenje Cerkve.« Če želimo hoditi po poti sveta, se pogajati s svetom, ne
bomo nikoli imeli Gospodove tolažbe, je nadaljeval Frančišek. In če iščemo samo tolažbo,
bo to le površinska in človeška tolažba, ne Gospodova. »Cerkev vedno hodi med
križem in vstajenjem, med preganjanji in Gospodovo tolažbo.«