Mag. Božo Rustja o prireditvah ob 300-letnici smrti koprskega škofa Pavla Naldinija

KOPER (četrtek, 18. april 2013) – Škofija Koper bo ob 300-letnici smrti koprskega škofa Paola Naldinija, ki jo bodo obeležili v nedeljo, 21. aprila 2013, organizirala niz študijskih, kulturnih in bogoslužnih dogodkov. Poklicali smo mag. Božota Rustja in ga prosili, da za Radio Vatikan predstavi namen in dogajanja okoli te obletnice.

Mineva 300 let, odkar je 21. aprila 1713 v Kopru umrl koprski škof Paolo Naldini (rojen v Padovi 15. oktobra 1632). Naldini je bil 18. septembra 1655 posvečen v duhovnika redu avguštinskih eremitov. Kot magister teologije je najprej vodil redovne novince v Padovi, nato pa je bil asistent vrhovnega predstojnika reda v Rimu. Leta 1685 je bil imenovan, naslednje leto, 11. marca, pa posvečen za koprskega škofa. Ob tej visoki obletnici se je Škofija Koper odločila organizirati enodnevni znanstveni posvet, ki bo posvečen življenju in delovanju škofa Naldinija. Posvet se bo odvijal v Kopru v Pretorski palači v soboto, 20. aprila 2013. Na znanstvenem simpoziju bodo poleg organizatorjev, Škofije Koper, sodelovali strokovnjaki z različnih področjih in tako predstavili škofa, njegovo osebnost in delovanje v najširšem pomenu. Tako bodo na posvetu udeleženi kolegi zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, muzikologi, klasični filologi, restavratorji/konservatorji, arhivarji itd. Posebna pozornost bo namenjena Naldinijevi vlogi pri umetnostnih naročilih na prelomu 17. v 18. stoletje in njegov prispevek k prenovi cerkve sv. Blaža v Kopru. To cerkev, ki je bila zadnja desetletja nedostopna javnosti, si je Naldini izbral za svoje zadnje počivališče. V lasti so jo imele avguštinke, ki so pripadale avguštinskemu redu (Ordo Fratrum Sancti Augustini, imenovani tudi Ordo Eremitarum Sancti Augustini) in so v mestu delovale že od srednjega veka dalje. Cerkev je sedanjo podobo dobila v začetku 18. stoletja, za kar je zaslužen prav škof Naldini. Ta je z lastnimi denarnimi sredstvi pomagal pri obnovi dotrajane srednjeveške cerkve, za kar se mu je samostanska skupnost zahvalila s portretno busto, opremljeno s škofovim grbom in napisom. Skulptura stoji visoko na steni na desni strani cerkvene ladje med obema stranskima oltarjema, ki sta nastala kot naročilo škofa Naldinija.

V soboto, 20. aprila 2013, ob 9.00 bo v Pretorski palači v Kopru otvoritev znanstvenega posveta z naslovom Nardus Olet, Vincitque Leo, ob 18.00 bo sledilo strokovno vodstvo po prenovljeni cerkvi sv. Blaža, istega dne od 9.00 dalje bo v Pretorski palači možen ogled priložnostne razstave posvečene škofu Naldiniju in njegovemu delovanju. Avtor razstave je p. mag. Marjan Vogrin OFMConv. Ob 20.00 bo v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja slavnostni koncert, na katerem bo zbor Adriatik z Godalnim orkestrom glasbene šole iz Kopra izvajal mašo v čast sv. Ceciliji Charlesa Gounoda.

Eno pomembnejših Naldinijevih dejanj je bila ustanovitev »Ilirskega semenišča« v Kopru leta 1710, ki je bilo namenjeno vzgoji glagoljaških duhovnikov in je delovalo vse do leta 1818, ko je bilo zaradi pomanjkanja kandidatov ukinjeno in preneseno v Gorico. K ustanovitvi Ilirskega semenišča je prispevalo Naldinijevo spoznanje, da je za pretežno slovansko podeželje nujno potrebna vzgoja duhovnikov-glagoljašev, kot tudi njegovi korektni in objektivni pogledi na slovansko prebivalstvo, ki ga je označeval kot dobre in marljive poljedelce oziroma kolone kljub dejstvu, da niso bili avtohtoni prebivalci Istre.

V času njegovega škofovanja je koprska dioceza doživela enega največjih trenutkov v svoji zgodovini, ki je bil kronan med drugim tudi s prenovo (barokizacijo) stolnice. Takrat so v Kopru prvič po 15. stoletju začeli razmišljati o večjih posegih v stavbno telo koprske stolnice; leta 1690 je bil v Benetkah pri nekem arhitektu Francescu naročen načrt za nov korni del stolnice z zakristijo, ki pa so ga realizirali šele leta 1715, dve leti po Naldinijevi smrti. V času Naldinijevega delovanja so nekoliko popravili le ladijski del cerkve (1710), iz načrtov, ki jih hrani Semeniška knjižnica v Trstu pa je razvidno, da so že tedaj razmišljali o korenitejših predelavah stavbe.

Škofu Naldiniju se smemo nenazadnje tudi zahvaliti, da je zbral in v Benetkah leta 1700 izdal monumentalno knjižno delo Corografia ecclesiastica o'sia descrittione della città e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria [slovenski prevod v redakciji Darka Darovca Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper], ki govori o »slavni preteklosti škofije« kot tudi o stanju škofije, ki jo je leta 1686 prevzel. Njegovo še danes aktualno delo odlično služi pri analizi umetnostnih naročil v času njegovega škofovanja. Naldini je – čeprav mesta ne okolice poprej ni poznal – natančno opisal koprsko stolnico in škofe, kapitelj ter predstavil škofijske in redovne cerkve v mestu in tudi v Izoli in Piranu. Naldini je s svojim delom kot tudi s Cerkvenim krajepisom pustil pomemben pečat v zgodovini koprske škofije. Predvsem slednje služi kot izvrsten zgodovinski vir in izjemen pričevalec časa o tedanji cerkveni in posvetni upravni ureditvi, stavbah, cerkvah, navadah in običajih ter gospodarskem in socialnem položaju prebivalcev koprske škofije. Posvet se bo zaključil v nedeljo, 21. aprila 2013, ob 17. uri s slavnostno sveto mašo, ki jo bo daroval škof dr. Jurij Bizjak v prenovljeni cerkvi sv. Blaža.

Audio: