Papež Frančišek: Ko nekdo v resnici pozna Jezusa Kristusa, veruje Vanj... ne more,
da ne bi te izkušnje posredoval naprej
TRG SV. PETRA (nedelja, 14. april 2013, RV) – Papež Frančišek je z okna apostolske
palače na Trgu sv. Petra med nagovorom pred molitvijo Raduj se kraljica nebeška spregovoril
o berilu iz Apostolskih del, ki se bere med bogoslužjem današnje 3. velikonočne nedelje.
Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil na včerajšnjo beatifikacijo duhovnika
Luca Passija, ki je bila v Benetkah in na današnje obhajanje dneva Katoliške univerze
srca Jezusovega na temo Nove generacije onkraj krize.
Sveti oče je zbranim
vernikom, ki so napolnili Trg sv. Petra in del Ulice sprave, dejal: »To besedilo poroča,
da je prvo pridiganje apostolov v Jeruzalemu, napolnilo mesto z novico, da je Jezus
resnično vstal, kakor je v Pismih in da je bil Mesija, kakor so napovedovali preroki.
Veliki duhovniki in voditelji v mestu so skušali zadušiti nastajajočo skupnost vernikov
v Kristusa in so zato zaprli apostole ter jim ukazali, naj več ne pridigajo v njegovem
imenu. Toda Peter in drugi enajsteri so odgovorili: 'Bogu se je treba pokoravati
bolj kot ljudem! Bog naših očetov je obudil Jezusa... in ga je kot voditelja
in zveličarja povišal na svojo desnico. In mi smo
priče teh dogodkov, pa tudi Sveti Duh' (Apd 5,29-32). Nato so apostole
ponovno prebičali in jim ponovno ukazali naj več ne govorijo v Jezusovem imenu. Oni
pa so odšli, kakor pravi berilo, 'veseli, da so bili vredni trpeti zasramovanje
zaradi Jezusovega imena' (v. 41).
Sprašujem se, kje so prvi učenci našli
moč za to njihovo pričevanje? Ne samo to, ampak od kot njim veselje in pogum za oznanjevanje
kljub oviram in nasilju? Ne pozabimo, da so bili apostoli preprosti ljudje, niso bili
pismouki ali učitelji postave, tudi niso pirpadali sloju duhovnikov. Kako so lahko
z vsemi njihovimi omejitvami in nasprotovanji oblasti, napolnili Jeruzalem z njihovim
naukom (prim. Apd 5,28)? Povsem jasno je, da samo navzočnost Vstalega Gospoda med
njimi ter delovanje Svetega Duha, lahko razložijo to dejstvo. Gospod je bil z njimi
in pa moč Svetega Duha, ki jih je spodbujala, to lahko razloži to dejstvo. Njihova
vera je bila utemeljena na tako močni in osebni izkušnji umrlega in vstalega Kristusa,
da se niso ničesar in nikogar bali in jim je bilo preganjanje celo v čast, saj jim
je omogočalo hoditi za Jezusom, mu biti podobni in pričevati zanj z življenjem.
Ta
pripoved o prvi krščanski skupnosti nam pove nekaj zelo pomembnega, ki velja za Cerkev
vseh časov in tudi za nas. Ko nekdo v resnici pozna Jezusa Kristusa, veruje Vanj,
okuša njegovo navzočnost in moč njegovega vstajenja v svojem življenju, tedaj ne more,
da ne bi te izkušnje posredoval naprej. In če se ta sreča z nerazumevanjem ali nasprotovanjem,
se obnaša kot Jezus med svojim trpljenjem, odgovori z ljubeznijo in močjo resnice.
Ko
bomo skupaj molili Raduj se Kraljica nebeška, prosimo za pomoč Sveto Marijo,
da bi Cerkev po vsem svetu iskreno in pogumno oznanjala Gospodovo vstajenje ter verodostojno
pričevala z znamenji bratske ljubezni. Bratska ljubezen je najbolj neposredno pričevanje,
ki ga lahko damo, da je Gospod z nami živ in da je Jezus vstal. Še posebej pa molimo
za kristjane, ki trpijo preganjanje, v tem trenutku je veliko kristjanov, ki trpijo
preganjanje, veliko, veliko in v številnih deželah. Molimo s srcem in iz srca za njih,
da bi čutili živo in tolažečo navzočnost Vstalega Gospoda.