Kardinal Kasper dopolnil 80 let: Vedno obstaja razlog za upanje

RIM (sobota, 13. april 2013, RV) – Kardinal Walter Kasper je 5. marca dopolnil 80 let. Nemški kardinal, rojen v Heidenheimu, je od leta 2001 do 2010 bil predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. Ob njegovem 80. rojstnem dnevu mu je poseben sprejem pripravilo nemško veleposlaništvo pri Svetem sedežu. Zbrane je nagovoril tudi kardinal Kasper in obudil spomine na svoj prihod v Rim. Kot je dejal, je želel vedno biti le župnik in nikoli ni razmišljal o Rimu. A ko je do tega vendarle prišlo, je Janezu Pavlu II. napisal pismo z dolgim seznamom ugovorov: da namreč v Rimu ne pozna nikogar, da ne ve nič o rimski kuriji in da mu je Rim pravzaprav tuje mesto. Janez Pavel II. mu je preprosto odgovoril, da se vse te stvari lahko preseže.

Kardinal Kasper je dejal, da Rim pomeni srečati se z zgodovino. V antičnem Rimu se na vsakem koraku spotakneš v stoletja. Poznati zgodovino z vsemi vzponi in padci je temeljni element človeškega bitja in tudi teologije, je dejal. Brez izvora ne obstaja prihodnost. Na pesku, ki ga prinaša veter ni mogoče zgraditi ne hiše, ne evropske hiše in ne hiše Cerkve. Za kristjana katoličana je Rim nekaj posebnega: tu se lahko vsak dan živi vesoljno Cerkev v njeni veliki mnogoterosti in tudi v njeni notranji in zunanji enotnosti. Kardinal je dodal, da je ravno ta zadnji konklave bil zanj takšna ganljiva katoliška izkušnja.

Povedal je tudi, da je med svojimi številnimi potovanji po svetu videl, da je krščanstvo danes najstarejše in največje gibanje miru. Na vseh petih celinah so osebe, ki soglašajo glede temeljnih vprašanj o življenju in čutijo skupno ekumensko prizadevanje za evangeljsko sporočilo miru. Dodal je, da zelo dobro vidi probleme, vendar pa se nikoli ni vdal pesimizmu. Kdor je odraščal v času nacizma, živel drugo svetovno vojno, trpel lakoto po vojni, sledil demokratično izgradnjo in evropsko združevanje, nato z navdušenjem drugi vatikanski koncil, kdor se je pogosto odpravil iz zahodnega v vzhodni Berlina, prekoračil zid in se še isti dan pred polnočjo vrnil nazaj ter bil nato priča njegovemu padcu, obiskal številne slume, prišel s potnim listom upornikov iz Kenije v Južni Sudan in še mnogo drugega, je imun na užitek, ki ga mnogi sodobniki doživljajo ob pritoževanju, so bile kardinalove besede. Stvari so se v kakšnem trenutku vedno še poslabšale, a mnogo pogosteje so se tudi izboljšale.

In ravno to je po Kasperjevih besedah sporočilo o Božjem usmiljenju, ki ga je v središče postavil papež Frančišek. Kot kristjani lahko in moramo začeti vedno znova, tudi pri osemdesetih letih. Vedno obstaja razlog za upanje. Seveda moramo tudi delati. Vendar pa delo samo po sebi ni dovolj. Potrebni so tudi zaupanje, spodbuda in veselje vere.

Audio: