Pariz: Srečanje odgovornih za univerzitetno pastoralo v Evropi

PARIZ (ponedeljek, 8. april 2013, RV) – Od 4. do 7. aprila je v Parizu potekalo srečanje odgovornih za univerzitetno pastoralo v Evropi. Dogodek v organizaciji Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) je bil posvečen temi »Znanost kot pot naproti Bogu«. Kot pojasnjuje zaključno poročilo, je znanost ena izmed možnosti, ki človeku omogočajo srečanje z Bogom.

Vera ni odvisna od neke enačbe, algoritma ali katerekoli znanstvene formule. A čeprav je še danes opazna težnja, da bi uveljavili že preseženi predsodek o navzkrižju med znanostjo in vero, med tema dvema obstaja povezava. Res je le, da njun odnos ni popolnoma jasen. Okoli štirideset udeležencev srečanja v Parizu iz dvaindvajsetih držav se je tako posvetilo vprašanju, kakšna je vloga univerze pri opredelitvi odnosa med vero in znanostjo. Čeprav se namreč poskuša absolutizirati znanstveni pogled na svet in se širi omejeno pojmovanje človeške osebe, kot da bi bila zgolj seštevek fizičnih elementov, se med mladimi študenti vseeno pojavlja tudi vprašanje o veri.

Pogosto se zgodi, kot beremo nadalje v zaključnem poročilu, da pripišemo znanstveno vrednost nečemu, kar ni znanost. Pravi problem je v razumevanju, kaj za človeka predstavlja resnica. Za spoznavanje resnice človeku služi orodje razuma. A danes razum vedno večkrat nadomeščajo čustva. Včasih so območje spopada med vero in razumom predstavljale naravoslovne vede, danes pa so to postale človeške vede. Da je ideja o ločitvi med znanostjo in vero zgolj stereotip, predsodek, ki ne ustreza resničnosti, kaže tudi zgodovina človeškega razvoja. O tem med drugim pričuje veliko število krščanskih znanstvenikov, ki so v preteklih stoletjih zaznamovali znanstveno raziskovanje.

V zadnjem obdobju se zdi največja ovira znanstvenega pristopa pretirana specializiranost. Ta teži k razdrobljenosti misli in seznanjanja z resničnostjo. Nujen je dialog med posameznimi disciplinami, ki bi omogočil približati se bolj globalnemu pogledu na svet. Pri tem se je potrebno izogibati tako napadalnemu, kot tudi ravnodušnemu ateizmu. Oba sta enako problematična in preprečujeta vsako obliko dialoga. Izogibati pa se je potrebno tudi vsakemu ekstremizmu. Tako zatrjevanju, da vera obvladuje znanost, kot obratno. Tudi v tem primeru je namreč izključen dialog. Na ta način ni mogoč pravi skupni razvoj vere in znanosti v iskanju resnice. Zaključno poročilo v nadaljevanju poudarja vlogo in odgovornost medijev pri razjasnjevanju odnosa med vero in znanostjo. V preteklosti so mediji opazno vplivali na dojemanje tega binoma. Pri tem pa je potrebno dodati, da je prav s pomočjo interneta danes mogoče opaziti tudi novo potrebo po Bogu med mladimi.

Vsa ta raznovrstna vprašanja, ki so se jih dotaknili udeleženci srečanja, kažejo, da je univerza kraj soočenja, izmenjave mnenj in premišljevanja, ki lahko širi obzorja razumnosti in se ponovno loti vprašanja o Bogu. Njena naloga je pokazati, da sta vera in versko življenje tudi z razumskega vidika vredna spoštovanja, in pa pravilno seznanjati z zgodovino razmerja med Cerkvijo in znanostjo.

Na programu srečanja v Parizu je bilo poleg predavanj med drugim še srečanje s študenti. Delo pa se je zaključilo včeraj s sveto mašo.

Audio: