Flores v Buenos Airesu: Kraj, kjer se je mali Bergoglio učil in igral nogomet
BUENOS AIRES (ponedeljek, 8. april 2013, RV) – Fotografija papeža Frančiška
na hiši s številko 531, v četrti Buenost Airesa, imenovani Flores, mimoidočega spominja,
da se je na tem kraju rodil Jorge Mario Bergoglio. Nekaj korakov stran se nahaja trg
Božjega usmiljenja, kjer je tudi kolegij Naša Gospa Božjega usmiljenja. Vodijo ga
redovnice, ki pripadajo kongregaciji z istim imenom. Kolegij z osnovno in srednjo
šolo je tukaj že 137 let. Obiskoval ga je tudi Bergoglio, ko mu je bilo šest let.
»Ko
je postal škof, je sem prihajal dvakrat na leto,« pripoveduje Marija Ilda, ena
od sester, ki uči v kolegiju. »Ob njem smo se zbrale vse okoliške redovnice. Dajal
nam je pastoralne smernice. To je zanj pomemben kraj. Tukaj je prejel prvo sveto obhajilo.
Pozneje se je kot škof sem vračal praznovat obletnice. Gre za prva leta
devetdesetih let prejšnjega stoletja.« Bergoglio je kolegij zadnjič obiskal 10.
novembra lansko leto, ko je kapela, v kateri je prejel prvo sveto obhajilo, praznovala
75 let. Kapela ni ravno velika. Pred ambonom je postavljena papeževa fotografija.
O Bergogliu kot učencu ni nobenih fotografij, pojasni sestra Marija Ilda.
Da
bi prišli do študijske sobe, kjer se je učil tudi mali Jorge, se je treba spustiti
po stopnicah, ki so postale »na svoj način delček zgodovine«,
kot pravi sestra Marija Ilda: »Učil se je tako, da je hodil gor in
dol po teh stopnicah. To je bil njegov način učenja. Ostali učenci
so se učili z listom pred sabo, on pa si je oblikoval čisto svoj način. Tudi
kot majhen ni bil oseba, ki bi rada ostajala za šolskimi klopmi. Raje je bil zunaj,
kot je tudi sam povedal v eni od svojih homilij. Sredi ljudi se namreč uresničuje
dolžnost pastirja.« Znotraj kolegija se nahaja tudi igrišče, kjer je Bergoglio
igral nogomet.
Sestra Marija Ilda pripoveduje: »Lansko leto smo vse sestre
naše kongregacije prišle sem za praznik svetega rešnjega telesa in krvi. Z nami je
bil Bergoglo, ki je skupaj z množico hodil po cesti. To je njegova posebnost. Pred
njim nisem nikoli videla kardinala, ki bi v procesiji hodil sredi ljudi.« V spomin
prikliče tudi dan njegove izvolitve za Petrovega naslednika: »13. marca smo vse
skupaj gledala televizijo. Nobena od nas ni tega pričakovala. Bilo je
popolno presenečenje. Pisalo se je, da je bil skoraj izvoljen že leta
2005, in mislile smo si, da takšna priložnost pride samo enkrat v življenju. Tako
vsaj pravi naša ljudska modrost. A očitno je tudi ljudska modrost stvar Božje
previdnosti. Kar je dobro, saj pomeni, da lahko vedno gojimo upanje. Ko je
bilo izgovorjeno ime Bergoglio, je za nas to bil praznik.« Tisti dan se je pri
večerni maši v cerkvi svetega Joževa v Floresu zbralo morje ljudi. Množica vernikov
se je zbrala v katedrali in pred njo tudi na dan, ko je papež Frančišek daroval sveto
mašo ob začetku svoje petrinske službe. »Odkar je Bergoglio postal papež, je zame
bilo res veliko lepih in nepozabnih trenutkov,« pravi sestra Marija Ilda in doda,
da bi bilo zares lepo, če bi papež sedaj lahko videl svojo fotografijo v kapeli, kjer
je prejel prvo sveto obhajilo: »Vse bi bile zelo srečne.«