S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 7. april 2013, RV) – »Jezusova smrt in vstajenje sta srce našega upanja,« je papež Frančišek izpostavil pri katehezi v sredo, 3. aprila 2013, med splošno avdienco. Žal se je pogosto hotelo zamegliti Jezusovo vstajenje. Tudi med samimi verniki so se pojavili dvomi. In to zaradi površinskosti ali ravnodušnosti, zaradi zaposlenosti s tisočimi stvarmi, ki se zdijo pomembnejše od vere, ali zaradi zgolj horizontalnega pogleda na življenje. »A ravno vstajenje nas odpre za večje upanje,« je zatrdil papež, »kajti naše življenje in življenje sveta odpre za večno prihodnost Boga, za polno srečo, za gotovost, da se zlo, greh, smrt lahko premaga.« To pomeni, da lahko vsakdanje stvarnosti živimo z večjim zaupanjem in k njim pristopamo s pogumom in zavzetostjo, saj jih Kristusovo vstajenje razsvetljuje z novo lučjo. »Kristusovo vstajenje je naša moč!«

Ženske, prve pričevalke vstalega Kristusa
»Mame in ženske, naprej s tem pričevanjem!« Tako je Frančišek med splošno avdienco spodbudil ženske, ko je med katehezo spregovoril tudi o njihovem poslanstvu, saj so ženske bile prve, ki so videle vstalega Jezusa in vanj tudi verovale. »Ženske so spodbujene z ljubeznijo iz znajo to oznanilo sprejeti z vero: verujejo vanj in ga takoj posredujejo naprej, ne zadržijo ga zase. Veselje ob tem, da je Jezus živ, upanje, ki napolnjuje srce, se ne moreta zadrževati zase. […] Prve pričevalke vstajenja so ženske. To je tudi poslanstvo žensk, mam, babic: pričevati svojim otrokom, svojim vnukom, da je Jezus živ, da živi, da je vstal.« Frančišek je še izpostavil, da so ženske v zgodovini Cerkve imele in imajo tudi danes posebno vlogo pri odpiranju vrat za Gospoda, pri hoji za njim in sporočanju njegovega Obličja, kajti »pogled vere vedno potrebuje preprost in globok pogled ljubezni«.

Pustimo, da nas doseže milost vstalega Kristusa
»Vse gre skozi človeško srce,« je dejal papež med opoldanskim nagovorom na velikonočni ponedeljek, ko je z okna apostolske palače z verniki, zbranimi na Trgu sv. Petra molil Raduj se kraljica nebeška. »Če pustim, da me doseže milost vstalega Kristusa, če mu dovolim, da spremeni tisti del mene, ki še ni dober, ki lahko povzroči slabo meni in drugim, dovolim Kristusovi zmagi, da se uveljavi v mojem življenju in razširi svoje dobrodejno delovanje. To je moč milosti! Brez milosti ne moremo nič! In s pomočjo milosti krsta in evharističnega obhajila lahko postanem orodje Božjega usmiljenja.«

Papež pri pridigah med jutranjimi mašami
Papež Frančišek vsako jutro mašuje v kapeli Doma sv. Marte, kjer tudi biva. V tem tednu je v kratkih pridigah osvetlil dnevna bogoslužna branja. Med drugim je spodbudil, naj prosimo Gospoda za milost solza, po zgledu Marije Magdalene, ki je sicer res jokala pred praznim grobom, a je nato tudi videla vstalega Jezusa. Jok je lepa milost, saj nas pripravlja, da vidimo Jezusa. V eni od pridig je Frančišek govoril o pritoževanju, ki nam onemogoča upanje in škoduje našemu srcu. Ko nam kaj ne gre, se raje zatecimo h Gospodu in se mu zaupajmo, je spodbudil papež. Pritoževanje nam namreč odvzame širino obzorja in nas zapre vase. Jezus je vedno blizu, tudi v najtemnejših trenutkih. Spet drugič je papež med pridigo dejal, da je osuplost velika milost, ki nam jo Bog pokloni ob srečanju z Jezusom Kristusom. Ta osuplost vodi v duhovno tolažbo, tej pa sledi globok notranji mir. Kristjan nikoli, tudi v najtežjih preizkušnjah, ne izgubi miru in Jezusove navzočnosti. Med pridigami je Frančišek tudi spodbudil k zaupanju v Jezusovo ime, kajti samo njegovo ime nas odrešuje. Govoril pa je tudi o milosti vere, za katero moramo vsak dan moliti: Gospod, varuj mojo vero, pomagaj ji rasti, da bo trdna in pogumna; pomagaj mi v trenutkih, ko jo bom tako kot Peter in Janez moral izpovedati javno.

Audio: