Argentina: "V nas je prebudil upanje in občutek za občestvo"

ARGENTINA (petek, 5. april 2013, RV) – »Papež Frančišek je v celotni argentinski skupnosti, ne samo med katoličani ali verniki, prebudil občutek za občestvo in upanje, kar je v naši novejši zgodovini nekaj nepoznanega.« Tako sta ob izvolitvi novega papeža povedala argentinska zakonca Maria Rosa Barbaran in Romulo Alejandro Scarano.

Zakonca Scarano sta v Argentini zelo dejavna, bila pa sta tudi med govorniki na zadnjem svetovnem dnevu družin v Milanu. Maria je dekanica fakultete za vzgojno-izobraževalne znanosti pri katoliški univerzi v Santiago del Estero, Romulo pa je pravnik in docent družbenega nauka Cerkve. V svojem pričevanju, ki je objavljeno na spletni strani Papeškega sveta za družino, izražata občutja presenečenja in veselja, ki so preplavila Argentino ob izvolitvi kardinala Bergoglia za papeža. Obenem ne skrivata določenega strahu pred kompleksnimi razmerami, s katerimi se bo novi papež moral spoprijeti. Pravita, da so politična področja, običajno nestrpna in nepopustljiva do Cerkve, sedaj pokazala geste spoštovanja in celo samokritičnosti.

V zadnjih desetletjih je kardinal Bergoglio postal tudi moralna oporna točka za celotno argentinsko družbo. Prišel je iz generacije mladih latinskoameriških duhovnikov, ki je bila zaznamovana z velikimi ideali verske in družbene prenove v šestdesetih in sedemdesetih letih ter pod vplivom drugega vatikanskega koncila. Argentinski narod ni pozabil svoje moči in doslednosti med veliko gospodarsko, politično in moralno krizo, ki je decembra 2001 privedla do zrušitve vlade in celotnega zadolženega potrošniškega sistema. V tistih napetih in težkih razmerah je narod, ranjen in osupel nad veliko migracijo na tisoče mladih, ki so se podali iskat nove življenjske možnosti, dobil spodbudo v besedah in gestah bodočega papeža, ki je kot oče svetoval, oznanjal in opominjal. Za zakonca Scarano je kardinal Bergoglio bil luč, ki prižiga upanje sredi brodoloma. V pridigi o dobrem pastirju, 25. maja 2003, je v navzočnosti argentinskih najvišjih političnih predstavnikov povedal: »Cestni razbojniki so imeli za zaveznike tiste, ki grejo po cesti in gledajo na drugo stran. Tako se zapre krog med tistimi, ki našo družbo izkoriščajo in kradejo, in tistimi, ki so sicer neoporečni, a živijo od tega sistema in od naših virov ali pa ohranjajo stanje kaosa za lastni zaslužek. Ne smemo se slepiti, nekaznovanje zločinov in izkoriščanje javnih ustanov v osebno ali korporativno korist in druge nepravilnosti, ki jih ne uspemo izkoreniniti, imajo v ozadju stalno dezinformiranje in diskreditiranje vsega.« Bergoglio je takrat tudi pokazal na držo tistega, ki stalno seje v sumničavosti, kar povzroča širjenje nezaupanja in zmedenosti ter povečuje skeptičnost in obup. Ko se narod pogrezne v brezup, se zapre v pokvarjen krog: nevidna diktatura skritih interesov, ki so se polastili virov in naše zmožnosti presojanja in razmišljanja.

Skozi takšen način pastoralnega dela si je Bergoglio v Argentini pridobil zasluženo hvaležnost. In ker je vedno prosil in še vedno prosi, naj molimo zanj, ga v Argentini z molitvijo podpira na tisoče ljudi, zatrjujeta zakonca Scarano. Nahajamo se pred upanjem v boljše čase, ki bodo prišli za vso Cerkev. Frančišek z vsako svojo gesto goji sanje o ubogi in solidarni Cerkvi, v služenju ogroženemu življenju, katere slava in moč prihajata iz križa. »Zelo ga imamo radi,« zaključujeta Maria in Romulo, »in preko njegovega poslanstva se vsi čutimo aktivno vključeni v poslanstvo celotne Cerkve.«

Audio: