Sporočilo Papeškega sveta za pastoralo zdravstvenih delavcev ob svetovnem dnevu avtizma

VATIKAN (torek, 2. april 2013, RV) – Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev je tudi letos pripravil posebno sporočilo ob današnjem svetovnem dnevu avtizma. Organizacija združenih narodov je 2. april razglasila za svetovni dan avtizma šele leta 2007 – letos poteka torej šesti po vrsti – z namenom pospeševati poznavanje avtizma in opozarjati na probleme, s katerimi se soočajo avtisti in njihovi starši. Zaradi težav na področju komunikacije in socialne interakcije so avtisti pogostokrat izključeni na rob družbe, nezaposleni, živijo v revščini in so močno stigmatizirani.

Predsednik papeškega sveta za pastoralo zdravstvenih delavcev, nadškof Zygmunt Zimowski, v sporočilu izraža solidarnost in bližino Cerkve do oseb z avtizmom in njihovih družin. Obenem vabi vse krščanske skupnosti in osebe dobre volje, da prav tako izkažejo svojo pristno solidarnost. Avtizem namreč tudi danes pri ljudeh vzbuja mnogo strahu. Res je sicer, da je v številnih kulturah zaznati večje družbeno sprejemanje oseb 'z drugačnimi sposobnostmi'. Vendar pa je oseba z avtizmom še vedno označena z negativno predstavo in v naprej obsojena na odrinjenost na rob družbe. Oseba z avtizmom se zdi nesposobna komunicirati z drugimi, kot da je zaprta v 'steklenem zvonu', v svojem notranjem svetu. Nadškof Zimowski opozori na tipično in stereotipno predstavo o otroku z avtizmom, ki zahteva korenito spremembo. Ob problemih, s katerimi se spoprijemajo ti otroci in njihovi starši, Cerkev ponižno ponuja pot služenja trpečemu bratu in sestri, spremljanje s sočutjem in nežnostjo na tej vijugasti človeški in psiho-socialni poti ter predlaga iskanje pomoči in opore v župnijah, cerkvenih združenjih in gibanjih ter pri ostalih ljudeh dobre volje.

Pri poslušanju oseb s težavami je vedno nujna pristna bratska solidarnost, je izpostavljeno v sporočilu. Nikoli ne sme manjkati splošna pozornost do šibkih oseb, kot je to lahko oseba z avtizmom. Ta se konkretizira z občutkom bližine, ki ga mora vsak zdravstveni delavec v skladu s svojo vlogo znati posredovati bolniku in njegovi družini, da se ne bodo čutili kot številka. Nujne so geste, drže in besede, ki približujejo življenje vsakdanji normalnosti. To pomeni, nikoli izgubiti izpred oči osebe v njeni celovitosti. Noben postopek, naj je še tako popoln, ne more dati rezultatov, če mu primanjkuje ljubezen, tista ljubezen, ki jo prosi vsak bolnik, ko ga pogledate v oči. Najboljši rezultat je njihov nasmeh in vedrina družine, ki vidi svojega člana v središču kompleksnih zdravstvenih pristopov, piše nadškof Zimowski.

V praksi gre za sprejemanje otrok z avtizmom na različnih področjih družbenih, vzgojnih, katehetskih in liturgičnih dejavnosti, in sicer na način, ki ustreza njihovi zmožnosti komuniciranja in družbene interakcije. Takšna solidarnost postane za tistega, ki je prejel dar vere, ljubeča prisotnost in sočutna bližina trpečemu, ki ustreza zgledu Jezusa Kristusa in posnemanju njegove drže. Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev želi v tem letu vere z osebami, ki trpijo za avtizmom, deliti upanje in gotovost, da nam približevanje Ljubezni omogoča, da prepoznamo Kristusa Vstalega vsakokrat, ko srečamo bližnjega na življenjski poti, še piše v sporočilu papeškega sveta.

Audio: