Izdani prvi dve knjigi kardinala Bergoglia v italijanskem prevodu

RIM (sreda, 27. marec 2013, RV) – »Ponižnost, pot do Boga« in »Ozdraveti od pokvarjenosti«: to sta naslova dveh knjig, ki sta prvi deli Jorgeja Maria Bergoglia, prevedeni v italijanski jezik. Te dni sta bili predstavljeni na sedežu jezuitske revije La Civiltà Cattolica v Rimu. Besedili, ki podajata premišljevanja takratnega nadškofa Buenos Airesa, zajemata iz ignacijanske duhovnosti. Tako poudarja p. Antonio Spadaro, direktor omenjene revije. Obenem opaža, kako je ta ignacijanska razsežnost navzoča tudi v obliki pisanja, kateri sledi papež Frančišek. Njegova besedila, tako kot tudi govori, so vedno osredotočeni na tri ključne točke, kar je po Spadarovih besedah tipično za jezuitsko izražanje. Ta posebnost daje značilen ritem govoru ali besedilu, s tem da določa temeljne enote.

V prevedenih knjigah izstopa moč besed papeža Frančiška, ki nakazuje določeno strogost. Ta pa se izraža v metaforah, pravi p. Spadaro. Predvsem v delu o pokvarjenosti avtor spominja na podobe, ki jih sveti Ignacij v Duhovnih vajah uporablja, ko govori o peklu. O pokvarjenem človeku tako piše kot o »gnojni rani«. Gre za zelo močne podobe, ki pa jih Bergoglio uporablja na neprisiljen in spontan način. Tako so njegova besedila, ki vsebujejo značilni ritem in jasne podobe, kot meni p. Spadaro, povsem razumljiva za vsakogar in obenem izredno jedrnata.

V knjigi o pokvarjenosti avtor piše, da tega pojava v družbi ne bi bilo, če ne bi bilo pokvarjenih src. Pri tem dodaja, da se greh odpušča, pokvarjenosti pa ni mogoče odpustiti, saj pomeni naveličanost transcendence. Tak človek se smatra za samozadostnega in se zato naveliča prositi za odpuščanje. Te besede iz papeževe knjige so se globoko dotaknile duhovnika Luigija Ciottija, ustanovitelja združenja Libera. Papež Frančišek govori zelo jasno, pravi Ciotti. V skladu z radikalnostjo evangelija, ki priporoča jasno govorjenje v nasprotju s hinavščino. Zato je pomembno, ko Bergoglio piše, da se ne sme zamenjati greha in pokvarjenosti, še pomembneje pa je ko piše, da pokvarjenosti ni mogoče toliko odpustiti, kolikor jo je potrebno predvsem ozdraviti. Tako postane odgovornost vseh v družbi nasploh in tudi znotraj Cerkve. Da bi zgradili skupno dobro je potrebno manj mlačnosti in več poguma, še dodaja Ciotti.

V knjigi o ponižnosti papež Frančišek piše tudi, da kdor zna obtožiti samega sebe, naredi prostor za Božje usmiljenje. Taka oseba se bo vedno znala približati drugim. S tem dejanjem pa omogoči, da pride blizu tudi Kristus. To poudarjanje ponižnosti povezuje papeža Frančiška in Benedikta XVI., meni Lucetta Scaraffia z vatikanskega časopisa L'Osservatore Romano.

Audio: