Izzivi 21. stoletja in lepota skupnega življenja

VATIKAN (četrtek, 21. marec 2013, RV) – Nahajamo se pred tremi veliki izzivi 21. stoletja: revščina na južni polobli, ki se širi tudi na severno; mir med narodi, začenši s Sveto deželo; spoštovanje stvarstva, ki ga ogroža človeški egoizem. Sredi takšnih razmer je katoliška Cerkev prvič v svoji zgodovini dobila rimskega škofa, pastirja vesoljne Cerkve, ki prihaja iz Latinske Amerike in si je izbral ime po Frančišku Asiškem, ubožcu, človeku miru, ki ljubi in varuje stvarstvo. Tako je za vatikanski časopis zapisal francoski kardinal Paul Poupard, nekdanji predsednik Papeškega sveta za medverski dialog.

Temeljna odločitev: Kako živeti raznolikost? Kot konflikt ali kot obogatitev?
Na začetku tretjega tisočletja, kjer grozi spopad med kulturami in religijami, je iskanje poti proti miru eden najpomembnejših izzivov za vse tiste, ki jih skrbi človekova usoda. Nahajamo se pred naraščajočim pluralizmom, naglimi strukturnimi spremembami, hitrimi tehničnimi inovacijami, ekonomsko globalizacijo, mobilnostjo narodov in torej tudi kultur in religij. Vse to vpliva na življenje posameznika, družin, narodov po vsem svetu. Pojav multikulturnosti v vedno bolj multietnični družbi s sabo prinaša velike prednosti, a tudi nove skrbi. Občutek identitete ter pripadnost lastni religiji in kulturi sta izredno močna faktorja transformacije socialnega, kulturnega in verskega sistema neke družbe. Pred to pluralnostjo je nujno potrebno opredeliti načine razločevanja med svetlobo in sencami sobivanja, s spoštovanjem razlik, da se bo med njimi oblikovalo novo versko, kulturno in socialno tkivo. Nujna je odločitev, ali želimo to raznolikost živeti kot vir ali kot izgubo, kot konflikt ali kot vzajemno obogatitev; v spoštovanju in brez retoričnih ideologij in bližnjic, v skupnem iskanju zvestega in bratskega dialoga, osvobojeni predsodkov in sumničenj. Vedno bolj postaja očitno, da svet potrebuje dialog med vero in razumom, in sicer s pomočjo mislecev, ki znajo prevajati šifrirana prepričanja krščanske vere in različnih religij v jezik sekulariziranega sveta.

Medkulturni in medverski dialog ima ključno vlogo pri preprečevanju konfliktov
Naša naloga je, da spodbujamo dialog o skupnih vrednotah znotraj svoje družbe, da pospešujemo mirno sobivanje in solidarni razvoj. Medkulturni in medverski dialog ima ključno vlogo pri preprečevanju konfliktov ter zoperstavljanju ekstremizmu in različnim oblikam nestrpnosti. Vsaka religija v srcu vsake civilizacije predstavlja poziv k pričevanju za vrednote resnice, svobode, dostojanstva osebe, ne da bi se pri tem zanikalo posebnost drugega. Na ta način se dialog hrani s transparentnimi in trdnimi identitetami, podpirajo ga osebe, ki so dovolj odprte in pripravljene za medsebojno spoznavanje. Prihodnost, ki se gradi s skupnimi močmi, potrebuje osebnosti, ki imajo jasna prepričanja, da bi tako postali resnična civilizacija skupnega življenja, ki se hrani s trdnimi načeli in konstruktivno potrpežljivostjo.

Pokažimo na lepoto skupnega življenja
Pomembno je, da vsak dan znova pokažemo na lepoto skupnega življenja, torej na življenje v miru, ki se ne boji izzivov raznolikosti. Odpreti se za drugega onkraj narodnih, verskih, kulturnih in socialnih razlik, drzniti si ponuditi drugemu oporo; na ta način se bo razvijal nov humanizem, ki je celosten, solidaren in splošen. Žal je res, da mnoge osebe lahko zanetijo vojno, a prav tako je res, da je veliko več takšnih, ki lahko gradijo mir s skupnim življenjem oseb različnih ver in različnih kultur. Na ta način bomo pričevali o tem, da razlike niso razlog za spore, ampak resničnost, ki jo je treba ceniti in iz nje črpati sadove za boljši svet.

Dialog - odgovor na izzive današnjega časa
Dialog je torej resen in obvezujoč odgovor na velik izziv današnjega časa. Je odgovor, ki je pomemben za vse, še posebej pa za mlade. Odpreti je treba šole veselja, da bi mladi odkrili lepoto prijateljstva in mirnega sobivanja; šole, ki učijo, kako hoditi po poti lepote, ki preganjajo strah pred odpiranjem srca, ki učijo živeti v miru in ustvarjati za vse bolj človeški svet. Priznanje, da imajo religije pozitivno vlogo v družbenem telesu, usmerja družbo, da vedno bolj poglablja svojo zavest o človeku in vedno bolj spoštuje njegovo dostojanstvo, ga postavlja v središče političnega, ekonomskega, kulturnega in socialnega delovanja. Vsi ljudje so namreč zelo solidarni in s svojimi zgodovinskimi in kulturnimi razlikami pozivajo k vzajemnemu spoštovanju in ne h konfliktom.

Pomembna je vsaka pobuda za srečanje
Samo na podlagi vrednot, ki imajo v osnovi skupen izvor, lahko religije in kulture obstajajo v rodovitni vzajemnosti, načrtujejo prihodnost mladih generacij, začenši z lastno zgodovino in koreninami, ne da bi se pri tem pozabilo na tradicije različnih narodov in njihovih kultur. Vsaka pobuda za srečanje, izmenjavo in medsebojno spoznavanje tako postaja dragocena za družbeno in versko integracijo oseb in kultur, ki so navzoči v družbi. Obenem se ustvarja zavest in širi obzorje znanja, polaga temelje za miren in pozitiven odnos med geografskimi področji in različnimi kulturami. In temu skupnemu dobremu morajo služiti tudi politične, socialne, verske in kulturen ustanove.

Audio: