Gregor Veliki – zgled papeža, ki služi

VATIKAN (sreda, 20. marec 2013, RV) – Resnična oblast je služenje, je med včerajšnjo homilijo ob začetku svojega pontifikata zatrdil papež Frančišek. Pomenljiv zgled ponižnega služenja iz preteklosti nam je lahko tudi papež Gregor Veliki. Njegov pontifikat je trajal med leti 590 in 604. To je bilo eno najbolj zapletenih in problematičnih obdobij v zgodovini krščanstva. Rim so oblegali Langobardi, ljudstvo je trpelo hudo pomanjkanje, Tibera je poplavljala, širile so se kužne epidemije. Ne preseneča torej, da se je Gregor Veliki odločno upiral, preden je sprejel svojo izvolitev za Petrovega naslednika. Pa vendar je prav on nato spremenil obličje tistega obdobja. Njegovega pontifikata se danes tako spominjamo zaradi kulturnih, teoloških in duhovnih preobratov.

Gregor Veliki je samega sebe imenoval »servus servorum Dei«, kar pomeni služabnik Božjih služabnikov. Na čelo Cerkve je stopil le iz poslušnosti Božji volji, zato je želel, da je njegovo ime vedno povezano s tem vzdevkom. Le-ta je bil zanj namreč izraz popolnega in brezpogojnega sprejemanja Božjega načrta. Ime služabnik Božjih služabnikov se opira na evangeljske besede: »Kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik.« (Mr 10,44) Gre za neke vrste pečat, ki izraža ponižnost in pastoralno vnemo, obenem pa tudi radikalno razpoložljivost in pozornost do znamenj časa. To pomeni pustiti se voditi konkretnim okoliščinam obdobja, v katerem se živi. Vse to je nujno za poslanstvo rimskega škofa.

Sloviti vzdevek Gregorja Velikega pa je odmev na še en svetopisemski odlomek. Samuel skrivnostnemu glasu, ki ga kliče, odgovori: »Govôri, kajti tvoj hlapec posluša.« (1 Sam 3,10) V Stari zavezi je »Božji služabnik« tisti, ki je nosilec poslanstva oznanjevanja in zveličanja ljudstva, kar so bili običajno preroki. Isti izraz se nato pojavi v pismih apostolov in se nato stalno ponavlja v prvih stoletjih krščanstva, tako med duhovniki kot tudi med preprostimi verniki. Gregor Veliki je zapisal, da smatra za dar tisto, kar kdorkoli med verniki lahko občuti ali razume bolje od njega. Vsakdo, ki je dojemljiv za Boga, namreč lahko postane organ resnice. In v moči resnice je, kot je še dodal Gregor Veliki, da se preko njega razodene drugim ali pa preko drugih pride do njega.

Poimenovanje služabnik Božjih služabnikov zato ne nakazuje v prvi vrsti krotke ponižnosti. Bolj razodeva, da je papež živa priča svobodnega pristanka na Božji načrt. Med pontifikatom Gregorja Velikega se je ta popolna svoboda jasno pokazala. In to ne le v molitvi in pridiganju, temveč tudi v konkretni pomoči Cerkvi, obrambi ortodoksnosti, evangelizaciji in spreobrnjenju Langobardov ter celo v vojaški obrambi Rima. Storil je, kar je od njega zahteval čas, v katerem je živel.

Audio: