Rektor katedrale v Buenos Airesu: Za papeža Frančiška je najpomembnejše oznanjevanje
Kristusa
VATIKAN (ponedeljek, 18. marec 2013, RV) – »Je veder človek, globok, ponižen,
preprost, veren, ljubezniv.« Tako papeža Frančiška opredeljuje p. Alejandro
Russo, rektor katedrale v Buenos Airesu, ki je pred njegovo izvolitvijo skoraj
vsak dan delal skupaj z njim. V pogovoru za Radio Vatikan je opisal značaj in poudarke
njegovega dela, ko je bil še nadškof argentinske prestolnice. Nikoli ni želel nikogar
motiti; prizadeval si je govoriti na način, da se nihče ni počutil neprijetno; vedno
je bil vljuden; kogarkoli, ki je prišel k njemu na nadškofijo, je po avdienci pospremil
do izhoda.
Veliko pozornost je posvečal oznanjevanju evangelija. Vse nadškofijske
pastoralne dejavnosti so imele za cilj oznanilo Jezusa Kristusa. Zanj je bilo pomembno,
da je Cerkev navzoča na mestnih ulicah. Tako kot se je v začetku krščanstva oznanilo
širilo od osebe do osebe, preko pričevanja. Na ta način je zaznamoval tudi posamezna
liturgična obdobja. Za božič je na primer po mestu krožil tovornjak, na katerem so
bile postavljene jaslice. Med Marijinim mesecem pa so bili na ulicah majhni oltarji,
na katere so postavili Marijino podobo in pred njo molili po namenih mimoidočih oseb.
Obenem so ulični misijonarji le-te povabili k molitvi rožnega venca in k spovedi.
Russo je prepričan, da bo Bergoglio tudi sedaj kot papež v središče cerkvene pastorale
postavil oznanjevanje Kristusa. To je tudi že jasno potrdil sam med sveto mašo v Sikstinski
kapeli.
Rektor katedrale v Buenos Airesu je povedal, da je kardinal Bergoglio
pogosto hodil tudi v najrevnejše četrti mesta. Tam je skupaj z okoli tridesetimi duhovniki
ustanovil župnije in številne kapele. Gre za mestne predele, kjer je pogosto prisotna
tudi droga, in njihovo delo je nujno, da bi vsaj nekoliko omilili njene posledice.
Kardinal Bergoglio je bil v Buenos Airesu znan tudi po svoji navadi, da je rad obiskoval
bolnike. In sicer tako svoje znance, kot tudi osebe, ki so mu včasih pisale o svoji
bolezni. Tudi to svojo navado je papež Frančišek že potrdil, ko je na prvi dan pontifikata
obiskal prijatelja v rimski bolnišnici.
V dosedanjem nauku svetega očeta izstopajo
poudarki, kot so zaščita življenja od spočetja do naravne smrti, zakonska zveza med
moškim in žensko, družina. Po mnenju Alejandra Russa bi njegov nauk lahko povzeli
v dve besedi: »resnica in usmiljenje«. Po eni strani je vedno kazal na Kristusovo
resnico, brez skrivanja in brez strahu. Po drugi strani pa je zanj značilno globoko
usmiljenje, pri čemer je vedno zagovarjal, da je nujno razlikovati med grehom in grešnikom.