VATIKAN (ponedeljek, 18. marec 2013, RV) – Preprostost in globoka resnost sta
dve lastnosti papeža Frančiška. Spremljata ga že od mladosti dalje. Kot takega se
ga spominja salezijanski duhovnik Lorenzo Vecchiarelli, njegov prijatelj iz
otroštva, s katerim sta skupaj odraščala v Buenos Airesu. Vecchiarelli je za Radio
Vatikan povedal, da je prav njegov zgled tudi njega spodbudil, da se je odločil za
duhovniški poklic. Spominja se celo trenutka med nekim praznovanjem, ko se je mladi
Bergoglio zamišljeno držal ob strani in ga je povprašal po vzroku. Sedanji papež mu
je takrat odgovoril: »Jutri bom vstopil v semenišče.« Nazadnje sta se slišala
preko telefonskega pogovora tudi tik preden se je v Vatikanu začel konklave.
»Kar
lahko rečem je, da se je pred civilnimi oblastmi pokazal odločno, z evangeljsko modrostjo,
s ponižno, jasno, neomajno modrostjo, od katere se ni umaknil niti za milimeter.«
Tako se Bergoglia v mladih letih spominja Vecchiarelli in dodaja, da je bila presunljiva
tudi njegova ponižnost. Nikoli ni uporabljal reprezentančnega avtomobila, ampak je
potoval z javnimi prevoznimi sredstvi. Je oseba, ki se je vedno odlikovala s preprostostjo,
s katero je delovala. »Človek, ki lahko postane svetilnik za našo Cerkev: ne toliko
svetilnik besed, kolikor svetilnik živega pričevanja.«
Ime Frančišek,
ki ga je izbral kot papež, še dodaja Vecchiarelli, pa ustreza njegovi odločitvi za
uboštvo. Osebno je vedno živel preprosto. Prav tako pa se iz njegovih prvih besed
po izvolitvi razume, da je »človek, ki ne govori po nepotrebnem in ki ima srce,
odprto za druge«.