Španski minister Diaz: V državi ne obstaja verska svoboda, če je religiji dodeljena samo privatna sfera

VATIKAN (četrtek, 7. marec 2013, RV) – V državi ne obstaja verska svoboda, če religija najde svoj prostor samo v privatni sferi in zavesti državljanov, ne pa v javni sferi. Govoriti o religiji in javnem prostoru pomeni govoriti o konkretnem uresničevanju pravice do verske svobode. Ta bo bolj ali manj spoštovana na podlagi tega, kako so urejeni odnosi med državo in verskimi skupnostmi. Tako je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zapisal Jorge Fernández Díaz, španski notranji minister.

Odnosi med državo in religijami ali verskimi skupnostmi se gradijo okoli različnih modelov, po katerih so urejene države: od teokratične države, kjer se politična oblast in religija identificirata, do ateistične države, kjer je religija prepovedana in preganjana. Med tema dvema skrajnostma se nahajajo laična država, konfesionalna država in nekonfesionalna država. Španija je v skladu z 16. členom ustane iz leta 1978 nekonfesionalna država. To pomeni, da ne obstaja uradna religija in zato je država nekonfesionalna, kar ne pomeni proti-konfesionalna (ali antikonfesionalna). Nekonfesionalnost ne pomeni laicizem in ne neopredeljenost, ampak pomeni nevtralnost, kar je nekaj drugega. Država torej spoštuje veroizpoved in neverovanje vseh. Torej nekonfesionalna država priznava religijo kot pozitiven element in vzpostavlja odnose sodelovanja in povezovanja z verstvi, ki so splošno prisotne v Španiji.

Dandanes, v 21. stoletju, z izgovorom in pretvezo ''politične korektnosti'' in svobodo izražanja, se obrekuje in ponižuje versko svobodo, kot to počnejo nekateri politiki in sodišča, kadar je svoboda izražanja podrejena pravici do svobode vesti in verske svobode: posameznik najprej premisli, nato se izrazi, zato ker nihče ne more izraziti to, v kar ne veruje ali kar ne misli; v nasprotnem primeru, se posameznik ne bi izrazil svobodno, ampak bi bil suženj tega, kar drugi mislijo zanj.

Nestrpnost ''politične korektnosti'' in dajanja prednosti svobodi izražanja pred versko svobodo spodkopavata pravico do verske svobode, kot je bila opredeljena v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Benedikt XVI. nas je na to opozoril, ko je zatrdil, da kadar se absolutizira moralni relativizem v imenu strpnosti, se relativizirajo temeljne pravice in se odpirajo vrata totalitarizmu. Nato je pojasnil, da pri temeljni pravnih vprašanjih, kjer je v igri dostojanstvo človeka in človeštva, načelo večine ni dovolj. Zahodni svet torej s svojim moralnim relativizmom tvega, da se bo odrekel svojim vrednotam in izgubil lastno identiteto, kajti moralni relativizem zanika ne le religijo, ampak prav tako razum.

Audio: