Zadnja avdienca papeža Benedikta XVI.: Vse želim povabiti, da obnovite trdno zaupanje v Gospoda

VATIKAN (sreda, 27. februar 2013, RV) – Več kot 150.000 vernikov se je danes dopoldne zbralo na Trgu sv. Petra v Vatikanu in se z ganjenostjo in hvaležnostjo poslovilo od papeža Benedikta XVI. Dan pred prenehanjem papeške službe se je Benedikt XVI. še zadnjič srečal z verniki pri splošni avdienci. Ob prihodu na Petrov trg se je sveti oče v papamobilu peljal med verniki, jih pozdravljal in blagoslavljal. Vzdušje v objemu Berninijevih kolonad je pričevalo o naklonjenosti, ki jo vesoljna Cerkev goji do Petrovega naslednika.

»Vse in vsakega sprejemam v molitev in izročam Gospodu«
Nagovor Benedikta XVI. je bil pravzaprav osebna izpoved ganjenosti, hvaležnosti in neomajnega zaupanja v Gospoda. »V srcu čutim, da se moram predvsem zahvaliti Bogu, ki vodi in daje rast Cerkvi, ki seje svojo Besedo in tako hrani vero svojega ljudstva. V tem trenutku se moja duša širi, da bi lahko objel vso Cerkev, razširjeno po svetu.« Papež je zatrdil, da vse ohranja v svoji molitvi, vsako srečanje, potovanje, vsak pastoralni obisk: »Vse in vsakega sprejemam v molitev in izročam Gospodu,« je povedal. »V tem trenutku je v meni veliko zaupanje, ker vem, vsi vemo, da je Beseda evangeljske resnice moč Cerkve, je njeno življenje.«

»Vedno sem vedel, da je na čolnu Gospod in da čoln Cerkve ni moj«
Sveti oče je dejal, da je v vseh letih svojega pontifikata čutil Božjo navzočnost in bližino. Cerkev je v tem obdobju doživela trenutke veselja in svetlobe, a tudi ne ravno lahke trenutke: »Počutil sem se kot sveti Peter z apostoli v čolnu na Galilejskem jezeru,« so bile papeževe besede. »Gospod nam je dal veliko dni s soncem in lahnim vetričem, ko je bil ribolov obilen; a bili so tudi trenutki, ko so bile vode razburkane in veter nasproten, kakor v vsej zgodovini Cerkve, in zdelo se je, da Gospod spi. Toda vedno sem vedel, da je na tem čolnu Gospod in vedno sem vedel, da čoln Cerkve ni moj, ni naš, ampak ampak je njegov, in da Gospod ne bo pustil, da se potopi. On ga krmari, seveda tudi s pomočjo ljudi, ki jih je izbral, ker je tako želel. To je bila in je gotovost, ki je nič ne more zatemniti. In ravno zato je danes moje srce polno hvaležnosti Bogu, ker ni nikoli prikrajšal vse Cerkve in tudi mene ne za svojo tolažbo, svojo luč, svojo ljubezen.«

»Obnovite trdno zaupanje v Gospoda«
V nadaljevanju je papež spomnil na leto vere in zbrane vernike povabil k okrepitvi lastne vere v Boga: »Vse želim povabiti, da obnovite trdno zaupanje v Gospoda, da se kot otroci izročite Bogu v naročje v prepričanju, da nas njegove roke vedno podpirajo in nam omogočajo vsak dan hoditi tudi sredi naporov. Želim, da bi vsak čutil, da ga ljubi Bog, ki je dal svojega Sina za nas in nam pokazal svojo brezmejno ljubezen. Želim, da bi vsak čutil veselje, da je kristjan. Da, bodimo veseli za dar vere,« je pozval Benedikt XVI., »to je najdragocenejše dobro, ki nam ga nihče ne more vzeti! Zahvalimo se Gospodu za to vsak dan z molitvijo in z doslednim krščanskim življenjem. Bog nas ljubi, a pričakuje, da ga ljubimo tudi mi.«

»Papež ni nikoli sam«
Benedikt XVI. je v nadaljevanju spomnil na vse, ki so mu pomagali krmariti Petrovo barko. »Nikoli se nisem čutil osamljenega pri prenašanju veselja in bremena petrinske službe,« je dejal in se zahvalil najprej kardinalom, državnemu tajniku, državnemu tajništvu in rimski kuriji, vsem tistim, ki v raznih odsekih služijo Svetemu Sedežu, ter diplomatskemu zboru; nato rimski škofiji in vsem škofom, duhovnikom, posvečenim osebam in vsemu Božjemu ljudstvu. Zahvalil se je tudi številnim osebam po svetu, ki so mu v teh zadnjih tednih izkazali pozornost, prijateljstvo in molitev. »Papež ni nikoli sam. Papež pripada vsem in mnoge osebe čutijo, da so mu blizu,« je povedal in nadaljeval, da res prejema pisma pomembnih ljudi, a prav tako mu pišejo številne preproste osebe: »Tukaj se lahko z roko dotaknemo tega, kaj je Cerkev: ni neka organizacija, neko združenje z verskimi ali človekoljubnimi nameni, ampak je živo telo, je občestvo bratov in sester v telesu Jezusa Kristusa, ki nas vse združuje.« Začutiti Cerkev na tak način je po papeževih besedah razlog za veselje v času, ko mnogi govorijo o njenem zatonu; a vidimo, kako je Cerkev danes živa.

»Ne zapuščam križa, ampak ostajam na nov način ob križanem Gospodu«
Sveti oče je ponovno dejal, da se je petrinski službi odpovedal v blagor Cerkve in ne sebi v prid: »Ta korak sem storil popolnoma zavedajoč se njegove teže in tudi novosti, vendar pa z globoko vedrino v duši. Ljubiti Cerkev pomeni tudi imeti dovolj poguma za sprejem težkih in trpečih odločitev ter imeti vedno pred očmi dobro Cerkve in ne samega sebe.« Benedikt XVI. je nadaljeval, da je s prevzemom petrinske službe postal »vedno in za vedno v Gospodovi službi«: »Moja odločitev, da se odpovem dejavnemu izvajanju služenja, tega ne preklicuje. Ne vračam se v zasebno življenje, življenje potovanj, srečanj, sprejemov, predavanj itd. Ne zapuščam križa, ampak ostajam na nov način ob križanem Gospodu. Ne nosim več oblasti službe za vodenje Cerkve, ampak ostajam v služenju molitve tako rekoč v krogu sv. Petra.«

»Prosim vas, da se me spominjate pred Bogom«
Ob koncu je papež zagotovil svojo molitev za Cerkev: »Še naprej bom spremljal pot Cerkve z molitvijo in premišljevanjem, s tisto predanostjo Gospodu in njegovi nevesti, ki sem se jo doslej trudil živeti vsak dan in ki jo hočem živeti vedno. Prosim vas, da se me spominjate pred Bogom in predvsem, da molite za kardinale, ki so poklicani k tako pomembni nalogi, in za novega naslednika apostola Petra: Gospod naj ga spremlja z lučjo in močjo svojega Duha,« je dejal in sklenil: »Dragi prijatelji! Bog vodi svojo Cerkev, jo vedno podpira tudi in zlasti v težkih trenutkih. Nikoli ne izgubimo izpred oči tega pogleda vere, ki je edini resnični pogled poti Cerkve in sveta. V našem srcu, v srcu vsakega od vas naj bo vedno vesela gotovost, da nam Gospod stoji ob strani, da nas ne zapušča, da nam je blizu in nas obdaja s svojo ljubeznijo.«

Audio: