Osem let papeževanja Benedikta XVI.: Papež in Cerkev na Slovenskem

Benedikt XVI. v osmih letih svojega papeževanja ni obiskal Slovenije. Slovenske romarje je sicer večkrat nagovoril v slovenskem jeziku med pozdravi pri splošnih avdiencah in nedeljskih molitvah na Trgu sv. Petra. Škofje Cerkve na Slovenskem so v času njegovega pontifikata opravili tudi en obisk ad limina apostolorum ter poromali na grobova apostolov Petra in Pavla, obiskali pomembne vatikanske dikaterije in se seveda srečali tudi z Benediktom XVI.

Krščanstvo je vera upanja
Papež je škofe Slovenske škofovske konference sprejel v avdienco 24. januarja 2008. V govoru je najprej spomnil na pomembne spremembe, ki jih je Slovenija doživela od osamosvojitve naprej, kot so vstop v Evropsko unijo, prevzem evropske valute, vstop v območje Schengenskega sporazuma in predsedovanje Evropski uniji. Čeprav ti dogodki niso bili cerkvenega značaja, pa so bili za Cerkev zanimivi, saj so zadevali življenje ljudi in predvsem področje vrednot evropske celine. »Če hoče Evropa ostati in čedalje bolj postajati območje miru in ohraniti spoštovanje človekovega dostojanstva kot eno temeljnih vrednot, ne more zanikati osnovne komponente tega temelja, ki je - v duhovnem in etičnem smislu – krščanska,« je zatrdil Benedikt XVI. slovenskim škofom. »Humanizmi niso vsi enaki in z moralnega stališča nimajo enake veljave. Pri tem ne govorim o religioznih vidikih, temveč se omejujem zgolj na etično-socialne vidike. Iz različnih nazorov o človeku izhajajo različne posledice za sobivanje v dani družbi. Če bi na primer v skladu z danes dokaj razširjeno tendenco razumeli človeka predvsem individualistično, kako naj bi potem upravičili napore za izgradnjo pravične in solidarne družbe? Krščanstvo je vera upanja: upanja v življenje, v neminljivo srečo, v uresničeno bratstvo vseh ljudi. To drži za sleherno celino in tudi za Evropo, kjer ima veliko intelektualcev še vedno težave s sprejetjem dejstva, da razum in vera potrebujeta drug drugega, da bi izpolnila svoje pravo bistvo in svoje poslanstvo.«

Cerkev na Slovenskem naj na materialistično in egoistično kulturo odgovarja z evangelizacijo
Po papeževih besedah je v tem tudi temeljni izziv Cerkve na Slovenskem. Takole je nadaljeval: »Sekularizacija zahodnega kova, ki je drugačna in najbrž zahrbtnejša od one marksistične, kaže znake, ki nas ne morejo pustiti brezbrižnih. Tukaj lahko pomislimo na primer na nenasitno hlastanje za materialnimi dobrinami, na upadanje rodnosti, pa tudi na upadanje verske prakse z vidnim upadom duhovniških in redovniških poklicev. Sleherna generacija je pozvana, da obnovi izbiro med »življenjem in srečo, smrtjo in nesrečo« (prim. 5 Mz 30,15). In mi, pastirji, imamo dolžnost pokazati kristjanom pot življenja, da bi bili potem oni sol in luč v družbi. Zato spodbujam Cerkev na Slovenskem, naj odgovarja na materialistično in egoistično kulturo z doslednim prizadevanjem za evangelizacijo, ki naj se začenja v župnijah. Prav iz župnij – bolj kot iz drugih struktur – lahko in morajo prihajati pobude in konkretna dejanja krščanskega pričevanja.«

Pričevanje Cerkve o evangeljskem uboštvu
Benedikt XVI. je izpostavil še pomen evharistije in Božje besede, ki sta pravi zaklad Cerkve: »Sleherno občestvo, zvesto Jezusovemu nauku, mora uporabljati zemeljske dobrine preprosto v službi evangelija in v skladu z njegovimi zahtevami. V Novi zavezi je glede tega veliko naukov in poučnih primerov, tako da pastirji v vseh časih lahko pravilno urejajo občutljivo vprašanje časnih dobrin in njihove ustrezne uporabe. V sleherni dobi je pričevanje Cerkve o evangeljskem uboštvu eden izmed bistvenih elementov evangelizacije, kakor je to bilo v Kristusovem življenju. Zato je potrebno, da si vsi - pastirji in verniki - prizadevajo za osebno in skupno spreobrnjenje, tako da bo čedalje večja zvestoba Evangeliju pri upravljanju z dobrinami Cerkve vsem nudila pričevanje o krščanskem ljudstvu, ki si prizadeva živeti skladno s Kristusovim naukom.«

Nove slovenske škofije: Da bi škofje bili bliže duhovnikom in vernikom
Benedikt XVI. je v času svojega papeževanja preuredil Cerkev na Slovenskem. 7. aprila 2006 je odredil ustanovitev treh novih škofij – v Celju, Murski Soboti in Novem mestu – ter povišanje Maribora v sedež cerkvene pokrajine. Svojo odločitev je takole pojasnil slovenskim škofom: »To sem storil z namenom, da bi bili škofje bližje svojim duhovnikom in vernikom ter da bi jih bolj učinkovito spremljali pri njihovi rasti v veri in pri njihovem apostolatu.«

Audio: