Benedikt XVI. med opoldanskim nagovorom: Dragi bratje in sestre, čutim, da je ta Božja Beseda, v tem trenutku mojega življenja, še posebej namenjena meni

TRG SV. PETRA (nedelja, 24. februar 2013, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo 2. postno nedeljo med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na trgu sv. Petra, spregovoril o pomenu Jezusove spremenitve na gori, ki se je zgodila, medtem ko je Jezus molil. Sveti oče je po molitvi in blagoslovu najprej romarje, ki so navdušeno ploskali, pozval: »Hvala. Zahvalimo se Gospodu za sonce, ki nam ga je podaril« in potem, ko je nagovoril romarje v različnih jezikih, nagovoril v italijanskem jeziku: »Zahvaljuem se vam za vso ljubezen, ki mi jo naklanjate, še posebej v molitvi, v tem, zame in za Cerkev, posebnem trenutku. Vsem želim lepo nedeljo in lep teden. Hvala. V molitvi smo si vedno blizu«. Preko družbenega omrežja Twiter je sveti oče poslal sporočilo s prošnjo za molitev: »V tem posebnem trenutku, vas prosim, da molite zame in za Cerkev in sicer z zaupanjem, kakor vedno, v Božjo previdnost«.

Sveti oče je v nagovoru romarjem, ki so v lepem in sončnem vremenu popolnoma napolnili trg sv. Petra, kakor tudi dobršen del ulice Sprave, dejal: »Hvala za vašo ljubezen. Na drugo postno nedeljo imamo še posebej lep evangelij, tisti o Gospodovem spremenjenju. Evangelist Luka, še posebej poudari, da se je Jezus spremenil, medtem ko je molil. To je globoka izkušnja odnosa z Očetom med neke vrste duhovnimi vajami, ki jih Jezus preživlja na visoki gori skupaj s Petrom, Jakobom in Janezom, torej tremi učenci, ki so vedno navzoči v trenutkih Učiteljevega božanskega razodevanja (Lk 5,10; 8,51; 9,28). Gospod, ki je malo pred tem napovedal svojo smrt in vstajenje (9,22), je dal svojim učencem vnaprej okušati svojo slavo. Tudi med spremenjenem, kakor med krstom, se je zaslišal glas nebeškega Očeta: 'Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!' (9,35). Pomenljiva je tudi navzočnost Mojzesa in Elija, ki predstavljata Postavo in Preroke Stare zaveze, saj je vsa zgodovina Zaveze usmerjena Vanj, v Kristusa, ki bo dopolnil novi 'izhod' (9,31) in sicer ne proti obljubljeni deželi, kakor je to ob svojem času storil Mojzes, temveč proti nebesom. Petrov poseg: 'Učenik, dobro je, da smo tukaj', predstavlja nemogoč poskus zadržati to mistično izkušnjo. Sveti Avguštin razlaga: 'Peter je imel na gori Kristusa, kot hrano za dušo. Zakaj bi se moral spustiti nazaj v trud in bolečine, ko pa je tu zgoraj poln občutij svete ljubezni do Boga in ki so mu zato navdihovala sveto obnašanje?' (Govor 78,3).

Ko premišljujemo ta evangeljski odlomek, lahko iz njega potegnemo zelo pomemben nauk. Predvsem prvenstvo molitve, brez katere se vsako apostolsko in karitativno prizadevanje skrči na aktivizem. Med postnim časom se učimo posvetiti pravšen čas molitvi, tako osebni kot skupni, ki daje dih našemu duhovnemu življenju. Poleg tega, molitev ni umik od sveta in njegovih nasprotij, kakor je želel Peter na Taboru, temveč molitev vodi nazaj na pot, v dejavnost. 'Krščansko življenje je', kot sem zapisal v poslanici za ta postni čas, 'v nenehnem vzpenjanju na goro, da bi srečali Boga in bi se potem spuščali navzdol, prinašajoč ljubezen in moč, izhajajočo iz njega, tako da bi našim bratom in sestram služili s to isto Božjo ljubeznijo'.

Dragi bratje in sestre, čutim, da je ta Božja Beseda, v tem trenutku mojega življenja še posebej namenjena meni«. Aplavz. »Hvala. Gospod me kliče, da se 'povzpem na goro' in se še bolj posvetim molitvi ter premišljevanju. Vendar pa to ne pomeni zapustiti Cerkev, nikakor, če Bog zahteva od mene prav to«, aplav, »je to zato, da bom lahko nadaljeval s služenjem njej, z isto predanostjo ter isto ljubeznijo, s katero sem to počel do sedaj, vendar za mojo starost in moje moči primeren način. Prosimo za priprošnjo Devico Marijo, naj nam pomaga v molitvi in dejavni ljubezni vedno hoditi za Gospodom Jezusom«.

Audio: