Zadnje avdience papeža Benedikta XVI. se bo udeležilo vsaj 35.000 romarjev
VATIKAN (nedelja, 17. februar 2013, RV) – Zadnje avdience papeža Benedikta
XVI., 27. februarja, se bo udeležilo vsaj 35.000 romarjev. Tako je na sobotni tiskovni
konferenci povedal p. Federico Lombardi, vatikanski tiskovni predstavnik. Poleg
tega je spomnil, da konstitucija predvideva določen čas čakanja, preden se lahko začne
konklave. Ta kardinalom omogoči, da pridejo pravočasno v Rim. Glede na to, da sedaj
že vsi vedo, da bo Petrov sedež izpraznjen 28. februarja, pa ni nujno, da bo ta čas
čakanja pred začetkom konklava potreben. P. Lombardi je nato še pojasnil, da bo sveti
oče po 28. februarju v Castel Gandolfu ostal približno dva meseca. Med drugim tudi
zato, da se bodo v vmesnem času lahko zaključila dela v samostanu znotraj vatikanskega
obzidja, kamor bo odšel kasneje.
Ta samostan, ki se imenuje Mater Ecclesiae,
so konec preteklega oktobra zapustile sestre vizitatinke. Njihovo posebno poslanstvo
je bilo moliti za papeža. Zgodba se je sicer začela 13. maja leta 1994, ko je blaženi
Janez Pavel II. zaupal enemu izmed klavzurnih redov nalogo, da z molitvijo podpre
papeža, njegove sodelavce in potrebe Cerkve. Najprej je poklical klarise, ki so v
samostanu ostale pet let. Za njimi so prišle bosonoge karmeličanke in nato benediktinke.
Leta 2009 pa je papež Benedikt XVI. poklical vizitatinke, ki so ostale tri leta. Njihova
skupnost je štela sedem članic.
Med njimi je bila sestra Maria Francesca,
ki je te dni za Radio Vatikan povedala, da je bilo bivanje v samostanu Mater Ecclesiae
edinstvena izkušnja. Ena izmed tistih, zaradi katerih človek na življenje začne gledati
»pred tem« in »po tem«. Zaznamovala jo je predvsem papeževa bližina. »Tam smo bile
za svetega očeta,« je zatrdila sestra Maria Francesca, »za Cerkev in za njegove sodelavce
v kuriji.« Vsako jutro, ko so odprle okna samostana, so videle Apostolsko palačo.
Tako so molitev svetemu očetu lahko poslale takorekoč »fizično«. Osebno so se z njim
srečale dvakrat. »Kar je vedno naredilo najgloblji vtis, je njegova velika sposobnost
neposrednega in globokega kontakta z osebo, ki jo ima pred seboj.« Tako je svoje vtise
o srečanjih s papežem Benediktom XVI. opredelila vizitatinka Maria Francesca in dodala
še, da se jih je najbolj dotaknila prav ta njegova odprtost. Po njenem mnenju ima
ta lastnost korenine v molitvi, ki pomaga pogled Boga prenesti tudi v trenutno osebno
srečanje.
Papeževa odločitev zanjo potrjuje njegovo veličino. Ta je v tem,
da je svoje poslanstvo kljub težavnosti opravljal z nasmehom. Vedno je iskal Božjo
voljo, si prizadeval razumeti, kakšen je Božji načrt zanj. Prav to pa ga je pripeljalo
tudi do zadnje odločitve. Benedikt XVI. je v zadnjih dneh večkrat poudaril pomen molitve,
zlasti v tem trenutku cerkvene zgodovine. Sestra Maria Francesca je ob tem dodala,
da molitev pomeni odpreti se Bogu, ki se želi podariti človeku. Pomeni tudi celotno
človeštvo prinašati pred Boga. In navsezadnje je molitev tudi prva naloga Petrovega
naslednika.