Sveti oče med opoldanskim nagovorom.: Jezus je s 'spustom' v našo pogojenost roka, ki jo je Bog iztegnil človeku, da bi ga rešil

TRG SV. PETRA (nedelja, 17. februar 2013, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo 1. postno nedeljo med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na trgu sv. Petra, spregovoril o pomenu Jezusove zmage nad skušnjavami za nas in naše zveličanje. Sveti oče je po molitvi in blagoslovu potem, ko je nagovoril romarje v različnih jezikih, pozdravil v italijanskem jeziku: »Hvala, da ste prišli v tako velikem številu. Tudi to je znamenje ljubezni in duhovne bližine, ki mi jo izkazujete v teh dneh. Še posebej pozdravljam mestno upravo glavnega mesta Rim pod županovim vodstvom in z njim pozdravljam ter se zahvaljujem vsem prebivalcem tega ljubljenega mesta«. Papež je današnjo molitev Angelovega češčenja zaključil z besedami: »Vsem želim lepo nedeljo in dobro pot postnega časa. Nocoj bom začel tedenske duhovne vaje: ostanimo povezani v molitvi. Vsem vam lep teden! Hvala!«

Sveti oče je v nagovoru romarjem, ki so popolnoma napolnili trg sv. Petra, kakor tudi del ulice Sprave dejal: »Preteklo sredo smo s tradicionalnim obredom pepeljenja vstopili v postni čas, čas med katerem se s spreobrnjenjem in pokoro pripravljamo na veliko noč. Cerkev, ki je mati in učiteljica, kliče vse svoje člane, da se prenovijo v duhu in se ponovno odločno usmerijo k Bogu in tako odpovejo napuhu ter sebičnosti, da bi živeli v ljubezni. V tem Letu vere je postni čas ugoden čas ponovnega odkritja vere v Boga, kot osnovnega vodila našega življenja in življenja Cerkve. To pa vedno prinaša spopad, duhovni boj, saj se duh zla upira našemu posvečevanju in nas hoče speljati z Božje poti. Zaradi tega je na vsako prvo nedeljo v postnem času oznanjen evangelij o Jezusovih skušnjavah v puščavi.

Jezusa je namreč, potem ko je bil 'umeščen' kot Mesija, 'Maziljen' po Svetem Duhu med krstom v Jordanu, isti Duh odvedel v puščavo, da bi ga hudič skušal. Na začetku svojega javnega delovanja je moral Jezus razkrinkati ter zavrniti lažne podobe o Mesiju, ki mu jih je skušnjavec predlagal. Te skušnjave pa so tudi napačne podobe o človeku, ki v vsakem obdobju zalezujejo vest tako, da se preoblečejo v koristne in učinkovite, celo dobre predloge. Evangelista Matej in Luka predstavita tri Jezusove skušnjave, ki se pri njima razlikujejo samo po vrstnem redu. Osnovni namen teh skušnjav je vedno, da bi uporabili Boga za lastne koristi in tako dali prednost uspehu ali materialnim dobrinam. Skušnjavec je prevarant, saj ne sili naravnost v zlo, ampak v lažno dobro in nas prepriča, da sta pravi resničnosti moč in to, kar zadovolji osnovne potrebe. Na ta način postane Bog drugoten, postane sredstvo in končno neresničen, nič več ne velja, izgine. Konec koncev gre v skušnjavah za vero, saj gre za Boga. V odločilnih trenutkih življenja, no, če dobro pogledamo, v vsakem trenutku, smo na križišču: želimo hoditi za jazom ali za Bogom? Za osebno koristjo ali za resničnim Dobrim, tem kar je resnično dobro?

Kakor nas učijo cerkveni očetje, so skušnjave sestavni del Jezusovega 'spusta' v našo človeško pogojenost, v brezno greha in njegove posledice. To je 'spust', ki ga je Jezus prehodil do konca, vse do smrti na križu in predpekla, do skrajne oddaljenosti od Boga. Na ta način je On roka, ki jo je Bog iztegnil človeku, izgubljeni ovci, da bi jo rešil. Kakor uči sv. Avguštin, je Jezus vzel nase naše skušnjave, da bi nam podaril svojo zmago. Zato se ne bojmo soočiti se z bojem proti duhu zla. Pomembno pa je, da to počnemo z njim, s Kristusom, z Zmagovalcem. Da bi bili z Njim se obrnimo na Mater Marijo. Kličimo jo z otroškim zaupanjem v uri preizkušnje in ona nam bo dala čutiti mogočno navzočnost svojega božjega Sina, da odženemo skušnjave z Kristusovo Besedo in tako postavimo Boga v središče našega življenja.«

Audio: