Sveti oče med opoldanskim nagovorom.:Jezus je s 'spustom' v našo pogojenost
roka, ki jo je Bog iztegnil človeku, da bi ga rešil
TRG SV. PETRA (nedelja, 17. februar 2013, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo
1. postno nedeljo med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske
palače na trgu sv. Petra, spregovoril o pomenu Jezusove zmage nad skušnjavami za nas
in naše zveličanje. Sveti oče je po molitvi in blagoslovu potem, ko je nagovoril romarje
v različnih jezikih, pozdravil v italijanskem jeziku: »Hvala, da ste prišli v tako
velikem številu. Tudi to je znamenje ljubezni in duhovne bližine, ki mi jo izkazujete
v teh dneh. Še posebej pozdravljam mestno upravo glavnega mesta Rim pod županovim
vodstvom in z njim pozdravljam ter se zahvaljujem vsem prebivalcem tega ljubljenega
mesta«. Papež je današnjo molitev Angelovega češčenja zaključil z besedami:
»Vsem želim lepo nedeljo in dobro pot postnega časa. Nocoj bom začel tedenske
duhovne vaje: ostanimo povezani v molitvi. Vsem vam lep teden! Hvala!«
Sveti
oče je v nagovoru romarjem, ki so popolnoma napolnili trg sv. Petra, kakor tudi del
ulice Sprave dejal: »Preteklo sredo smo s tradicionalnim obredom pepeljenja vstopili
v postni čas, čas med katerem se s spreobrnjenjem in pokoro pripravljamo na veliko
noč. Cerkev, ki je mati in učiteljica, kliče vse svoje člane, da se prenovijo v duhu
in se ponovno odločno usmerijo k Bogu in tako odpovejo napuhu ter sebičnosti, da bi
živeli v ljubezni. V tem Letu vere je postni čas ugoden čas ponovnega odkritja
vere v Boga, kot osnovnega vodila našega življenja in življenja Cerkve. To pa vedno
prinaša spopad, duhovni boj, saj se duh zla upira našemu posvečevanju in nas hoče
speljati z Božje poti. Zaradi tega je na vsako prvo nedeljo v postnem času oznanjen
evangelij o Jezusovih skušnjavah v puščavi.
Jezusa je namreč, potem ko je bil
'umeščen' kot Mesija, 'Maziljen' po Svetem Duhu med krstom
v Jordanu, isti Duh odvedel v puščavo, da bi ga hudič skušal. Na začetku svojega javnega
delovanja je moral Jezus razkrinkati ter zavrniti lažne podobe o Mesiju, ki mu jih
je skušnjavec predlagal. Te skušnjave pa so tudi napačne podobe o človeku, ki v vsakem
obdobju zalezujejo vest tako, da se preoblečejo v koristne in učinkovite, celo dobre
predloge. Evangelista Matej in Luka predstavita tri Jezusove skušnjave, ki se pri
njima razlikujejo samo po vrstnem redu. Osnovni namen teh skušnjav je vedno, da bi
uporabili Boga za lastne koristi in tako dali prednost uspehu ali materialnim dobrinam.
Skušnjavec je prevarant, saj ne sili naravnost v zlo, ampak v lažno dobro in nas prepriča,
da sta pravi resničnosti moč in to, kar zadovolji osnovne potrebe. Na ta način postane
Bog drugoten, postane sredstvo in končno neresničen, nič več ne velja, izgine. Konec
koncev gre v skušnjavah za vero, saj gre za Boga. V odločilnih trenutkih življenja,
no, če dobro pogledamo, v vsakem trenutku, smo na križišču: želimo hoditi za jazom
ali za Bogom? Za osebno koristjo ali za resničnim Dobrim, tem kar je resnično dobro?
Kakor
nas učijo cerkveni očetje, so skušnjave sestavni del Jezusovega 'spusta' v
našo človeško pogojenost, v brezno greha in njegove posledice. To je 'spust', ki ga
je Jezus prehodil do konca, vse do smrti na križu in predpekla, do skrajne oddaljenosti
od Boga. Na ta način je On roka, ki jo je Bog iztegnil človeku, izgubljeni ovci, da
bi jo rešil. Kakor uči sv. Avguštin, je Jezus vzel nase naše skušnjave, da bi nam
podaril svojo zmago. Zato se ne bojmo soočiti se z bojem proti duhu zla. Pomembno
pa je, da to počnemo z njim, s Kristusom, z Zmagovalcem. Da bi bili z Njim se obrnimo
na Mater Marijo. Kličimo jo z otroškim zaupanjem v uri preizkušnje in ona nam bo dala
čutiti mogočno navzočnost svojega božjega Sina, da odženemo skušnjave z Kristusovo
Besedo in tako postavimo Boga v središče našega življenja.«