INDIJA (torek, 12. februar 2013, RV) – Kardinal Filoni, prefekt Kongregacije
za evangelizacijo narodov, se te dni nahaja na obisku v Indiji. Na pot je med drugim
odšel kot papežev odposlanec za praznovanje ob jubileju Marijinega svetišča v kraju
Vailankanni. Gre za svetišče, ki je posvečeno Naši Gospe dobrega zdravja in
je pred petdesetimi leti prejelo naziv manjša bazilika. Njegova zgodba se začenja
v 16. stoletju, ko se je Marija dvakrat prikazala domačinom. Mestece Vailankanni sedaj
vsako leto obišče 20 milijonov romarjev, med katerimi so tudi številni nekristjani.
Njegova slava je tako velika, da je v Indiji in drugod po Aziji poznano pod imenom
»Lurd Vzhoda«.
Med slovesno sveto mašo, ki jo je vodil v Marijinem svetišču
Vailankanni, je kardinal Filoni najprej poudaril, da je namen njegovega obiska v Indiji
izraziti bližino svetega očeta, pa tudi njegovo skrb in spodbudo. Naziv bazilika,
ki ga ima svetišče Vailankanni, predpostavlja, da gre za veliko in pomembno cerkev,
ki ji je papež podelil poseben status. Stara tradicija posvečanja svetih zgradb Božji
Materi pa je razširjena po vsem svetu. Porodila se je kot odgovor na Jezusov vzklik
na križu. Takrat je Marijo zaupal ljubljenemu apostolu Janezu. Marija je tako dobila
nov dom, je dejal kardinal Filoni. Vsakič, ko se zgradi novo Marijino svetišče, Marija
dobi nov dom. Obenem pa tudi družino, s katero prebiva. Prva družina po nazareški,
ki se je oblikovala, je bila prvotna Cerkev. Marijina rodovitnost se ni končala z
Jezusom. Še sedaj je rodovitna in navzoča v Cerkvi. Zato se nanjo obračamo z nazivi,
kot so: Mati Cerkve, Marija pomoč kristjanov, Naša Gospa dobrega zdravja itd.
Marija
je svoj dom dobila tudi v svetišču Vailankanni. S tamkajšnjimi prebivalci deli njihovo
veselje in trpljenje. Tako je postala del njihove družine, je zatrdil prefekt Kongregacije
za evangelizacijo narodov. K njej se lahko obračajo v svojih potrebah. Ona pa jim
odgovori s svojo naklonjenostjo, milostjo in materinskim varstvom. Zanje posreduje
pri svojem Sinu, tako kot na svatbi v Kani Galilejski. Takrat je nihče ni prosil,
naj posreduje, pa vendar je to storila zaradi svoje velike dobrote. Če se je na stisko
mladoporočencev odzvala tako, česa torej ne bi storila, ko bi jo dejansko prosila
za pomoč? Kardinal Filoni je nadaljeval, da nam Marijino življenje pomaga razumeti,
kaj pomeni verovati v Boga in kar nam je razodel. Na besede angela Gabrijela ni odgovorila
s slepo vero. Poskusila je razumeti več. Ta njena drža bi nas morala voditi v naši
veri.
Ko je papež Janez XXIII. svetišču Vailankanni podelil naziv manjša bazilika,
se je začenjal drugi vatikanski koncil. Danes, petdeset let kasneje, smo sredi obhajanja
leta vere. Iz evangelijev vemo, da Marija ni veliko govorila, pa vendar je storila
veliko. Enako se v tem letu pričakuje tudi od nas, je sklenil kardinal Filoni: o svoji
veri moramo pričevati s svojimi dejanji.