Cerkev in svet izražata presenečenje in spoštovanje do papeževe odločitve za odpoved
petrinski službi
VATIKAN (torek, 12. februar 2013, RV) – Včerajšnja vest Benedikta XVI., da
se odpoveduje papeški službi, je presenetila tako Cerkev kot ves preostali svet. 85-letni
papež bo rimskokatoliško Cerkev prenehal voditi 28. februarja zaradi starosti in pojemanja
moči, kot je sam pojasnil svojo odločitev med včerajšnjim konzistorijem.
Besede
naklonjenosti in podpore Benediktu XVI. prihajajo iz vsega sveta. Najprej seveda iz
krajevnih Cerkva. Kardinal Agostino Vallini, vikar rimske škofije, katere škof
je Benedikt XVI., je v posebnem pismu duhovnikom in vernikom rimske škofije zapisal,
da je papež z zgledno predanostjo svoje moči porabil za Cerkev ter škofijo vodil z
očetovsko skrbjo. Izrazil mu je naklonjenost in spomnil na njegovo »pričevanje
o življenju, ki je v celoti darovano Kristusu in Cerkvi«, na njegovo »strastno
oznanjevanje evangelija, ljubezen do človega in njegovega dostojanstva ter skrb za
uboge, ki jih je vedno zagovarjal in jim pomagal«. Kardinal Vallini je
še zapisal, da so kardinali novico o papeževem odstopu sprejeli z veliko ganjenostjo
in osuplostjo. Dodal je še, da njegovo željo, ki je dozorela v molitvi, sprejemajo
v veri.
Predsednik Italijanske škofovske konference, kardinal Angelo Bagnasco,
je o papeževi odločitvi dejal, da povzroča »žalost in obžalovanje«. Izpostavil
je, da je Benedikt XVI. ponovno dal zgled »velike notranje svobode« ter zagotovil
globoko hvaležnost in naklonjeno bližino italijanskih škofov.
V imenu Sveta
evropskih škofovskih konferenc, je zahvalo Benediktu XVI. izrekel predsednik sveta,
kardinal Peter Erdő. Papežu se je zahvalil za vdano in pogumno služenje, s
katerim je vodil Cerkev zadnja leta. »Gospodu se zahvaljujemo, za vaš bogat nauk,
za vaše poslanice, skrb, s katero ste vedno spremljali evropske škofe, in vaše osebno
pričevanje vere in zaupanja v Gospoda, s čimer ste izražali veliko ljubezen do celotne
Cerkve,« je zapisal kardinal Erdő.
Besede naklonjenosti prihajajo tudi
iz Svete dežele, med mnogimi tudi s strani latinskega patriarha v Jeruzalemu Fouada
Twala. Tamkajšnji škofje, duhovniki in verniki z veliko hvaležnostjo sprejemajo
»pogum, moralno modrost in ponižnost Benedikta XVI., ki je predano služil Cerkvi
skoraj osem let«. Patriarh Twal je spomnil še na papežev obisk Svete dežele leta
2009 in Cipra leta 2010, kar je bilo velikega simboličnega pomena za kristjane ter
prav tako jude in muslimane tega območja. Kustos Svete dežele p. Pierbattista Pizzaballa
je dejal, da jim je Benedikt XVI. bil vedno blizu: »Opravil je pomembno potovanje,
dal nam je svoje govore, vodil je sinodo in izročil apostolsko spodbudo o Cerkvah
na Bližnjem vzhodu,« je izjavil Pizzaballa in izrazil prepričanje, da se bo pozornost
Svetega sedeža do Svete dežele nadaljevala.
Da Benedikt XVI. za sabo pušča
»neizbrisno sled v življenju in zgodovini katoliške Cerkve«, pa je zatrdil
ekumenski patriarh Bartolomej I. Izpostavil je tudi papežev velik prispevek,
ki ga je dal kot teolog in duhovnik Cerkve. Po patriarhovem prepričanju se bo o papeževih
spisih še dolgo govorilo, saj pričujejo o njegovem »velikem teološkem znanju«
in »poznavanju cerkvenih očetov«, o njegovem »stiku s sodobnim svetom«
in »živem zanimanju za probleme človeka«.
Besede naklonjenosti in podpore
prav tako prihajajo in nekrščanskega sveta. Omenimo le izjavo Ronalda S. Lauderja,
predsednika Svetovnega judovskega kongresa, ki je zatrdil, da papeževa odločitev zasluži
veliko spoštovanje. Izpostavil je, da je papeževanje Benedikta XVI. katoliško-judovske
odnose dvignilo na višjo raven: »Ne le, da je ohranil dosežke svojega predhodnika
Janeza Pavla II. in dal odnosom trdno teološko podlago, ampak jih je – in to je še
bolj pomembno – izpolnil s smislom in življenjem.« Noben papež si prej ni toliko
prizadeval za izboljšanje odnosov z judi na tolikih ravneh, je še izjavil Lauder.