VATIKAN (nedelja, 10. februar 2013, RV) – »Vse, kar Bog ustvari je lepo
in dobro, prežeto z modrostjo in ljubeznijo; stvariteljsko delovanje Boga prinaša
red, vnaša harmonijo in daje lepoto.« S temi besedami je papež nagovoril vernike,
v sredo zbrane pri splošni avdienci. Med katehezo je spregovoril o Bogu, ki je Stvarnik
nebes in zemlje in Stvarnik človeka.
Stvarstvo je kraj, kjer prepoznamo
vsemogočnost Boga Po papeževih besedah Boga prepoznavamo kot Očeta v njegovem
stvarstvu; on je vir življenja in z ustvarjanjem je pokazal svojo vsemogočnost. Kot
Oče je dober in mogočen; za to, kar je ustvaril, skrbi z ljubeznijo in zvestobo, ki
se nikoli ne zmanjšata. »Stvarstvo postane kraj, kjer prepoznamo in priznamo vsemogočnost
Gospoda in njegovo dobroto, postane poziv k veri, da bi verniki izpovedovali
Boga kot Stvarnika,« je dejal papež. Vernik lahko bere veliko knjigo narave in
razume jezik vesolja, ki nam govori o Bogu. A potrebna je njegova Beseda razodetja,
ki prebuja vero, da bi človek lahko dosegel polno zavedanje o Bogu kot Stvarniku in
Očetu. Ravno v Svetem pismu lahko človeška inteligenca najde v luči vere ključ za
pojasnjevanje in spoznanje sveta. V prvem poglavju Geneze beremo, da Bog ustvarja
s svojo besedo: deset krat se pojavi stavek »Bog je rekel«, s čimer je izpostavljena
učinkovita moč božje Besede. »Porodi se življenje, svet obstaja, kajti vse se pokorava
božji Besedi.«
Kristjanova moč se rodi iz Kristusove
smrti in vstajenja »Vera nam daje pogled, ki ni iluzoren, ampak resničen,«
je papež Benedikt XVI. zatrdil po koncertu, ki se ga je skupaj z italijanskim predsednikom
Napolitanom v ponedeljek udeležil v Vatikanu. Firenški simfonični orkester Maggio
Musicale Fiorentino je pod taktirko Zubina Methe izvajal Uverturo iz opere Moč usode
Giuseppeja Verdija in Tretjo simfonijo Ludwiga van Beethovna. Papež o Verdijevi operi
Moč usode pove, da je v njej »orisana drama človeškega bivanja, zaznamovana
s tragično usodo in nostalgijo po Bogu, z njegovim usmiljenjem in ljubeznijo, ki dajeta
luč, smisel in upanje tudi v temi. Vera nam daje pogled, ki ni iluzoren, ampak resničen.
To je kristjanova moč, ki se rodi iz Kristusove smrti in vstajenja, iz najvišjega
dejanja Boga, ki je vstopil v človeško zgodovino ne le z besedami, ampak z učlovečenjem,«
izpostavi papež.
Cerkev zaupa v mlade »Cerkev ima zaupanje v mlade,
zaupa vanje in v njihove moči, potrebuje njih in njihovo vitalnost, da bi s prenovljenim
zagonom še naprej živela poslanstvo, ki ji ga je zaupal Kristus.« Tako je papež
nagovoril člane Papeškega sveta za kulturo, ki so se v minulem tednu sestali na plenarnem
zasedanju. Izpostavil je, da je na stvarnost mladih treba znati gledati na poglobljen
način, da bi doumeli njene osnovne poteze in razvoj. Kot primer je omenil mlade iz
revnejšega dela sveta. Ti s svojimi kulturami in potrebami predstavljajo izziv za
družbo globalizirane potrošniške miselnosti. Na ta način posledično nastajajo mladinske
kulture tudi kot izraz globoke potrebe, prošnje po pomoči ali celo kot provokacija,
ki je ne civilna družba ne cerkvena skupnost ne smeta podcenjevati ali zanemariti.
Benedikt XVI. je opozoril na nujnost izobraževanja in druge potrebe, ki zadevajo temeljne
razsežnosti človeka. Le iz naraščajočih težav na področju dela bi za prihodnost sveta
in človeštva lahko prišlo do osiromašenja, ki ne bi bilo le ekonomsko in družbeno,
ampak predvsem človeško in duhovno. »Če mladi ne bi več upali in napredovali, če
v zgodovinsko dinamiko ne bi več vlagali svoje moči, vitalnosti, sposobnosti
predvideti prihodnost, bi postali človeštvo, ki je zaprto samo vase,
brez zaupanja in pozitivnega pogleda proti jutrišnjemu dnevu.«
Papež
molil z semeniščniki rimske škofije »Še pred mojim rojstvom, pred spočetjem,
me je Bog hotel kot kristjana, kot katoličana, želel me je kot duhovnika.«
Tako je dejal papež med molitvijo lectio divina s semeniščniki rimskega velikega semenišča.
»Bog je mislil name,« je zatrdil, »iskal me je med milijoni osebami, med mnogimi
je videl mene in me je izbral. Ne zaradi mojih zaslug, ki jih ni, ampak zaradi svoje
dobrote je želel, da sem nosilce njegove izvolitve, ki je vedno tudi poslanstvo, predvsem
poslanstvo in odgovornost do drugih.«
Benedikt XVI. nagovoril člane
Malteškega viteškega reda »Dragi prijatelji, nadaljujte z delom v družbi
in svetu po osnovnih poteh, ki ju kaže evangelij: vera in ljubezen za okrepitev upanja.«
S temi besedami je papež včeraj spodbudil člane Malteškega viteškega reda, ki so prišli
v Rim ob 900-letnici svojega obstoja. »Vera kot pričevanje približevanja Kristusu
in prizadevanja v evangeljskem poslanstvu, ki vas spodbuja v vedno bolj živo navzočnost
v cerkvenem občestvu in vedno bolj zavedajoči se pripadnosti Božji besedi; ljubezen
kot izraz bratstva v Kristusu, preko del usmiljenja za bolne, revne, potrebne ljubezni,
tolažbe in pomoči, za žalostne zaradi samote, izgube in novih oblik materialne in
duhovne revščine. Ta ideal lepo izraža tudi vaš moto: Obramba vere in pomoč revnim
(Tuitio fidei et Obsequium pauperum).«