Prof. Jože Zadravec SDB pisatelju in akademiku Zorku Simčiču ob prejemu letošnje Prešernove nagrade

VATIKAN (petek, 8. februar 2013) – Letošnji Prešernovi nagradi sta sinoči ob današnjem državnem prazniku slovenske kulture, dnevu Franceta Prešerna, prejela ilustratorka Marlenka Stupica in pisatelj Zorko Simčič. Obema nagrajencema čestitamo, prav tako pa tudi nagrajencem Prešernovega sklada: Bernardi Fink - Inzko in Marcosu Finku, Mariji Javoršek, Gorazdu Kocijančiču, Regini Križaj, Metodu Pevcu ter Jožetu Vidicu. Ob tej priložnosti smo prosili prof. Jožeta Zadravca SDB, da za Radio Vatikan predstavi lik in delo pisatelja Zorka Simčiča.

Kako zelo sem bil vesel, kako srčno razpoložen, ko sem iz medijev zvedel, da je pisatelj akademik Zorko Simčič prejel letošnjo Prešernovo nagrado; podal bi mu prijateljsko roko kot avtorju prvega slovenskega modernističnega romana »Človek na obeh straneh stene« (leta 1957 je izšel v Buenos Airesu, v letu 1991 prvi natis v Ljubljani), kot simbolu pristnega slovenstva in pokončnega krščanstva. Kako natančno ga je s prave strani opredelil pesnik Tone Pavček: »Napačno bi bilo reči: človek z dvema obrazoma, točneje je: človek, vržen v neizprosen metež časa, ki skuša obdržati svoj obraz, pa četudi se dvigujeta pred njim domača in tuja zemlje kot neprehodni steni. Človek, ki ohranja svojo človečnost tako v vojni kot v neizprosni borbi za obstanek v emigraciji. Slovenski človek, naša usoda, prvič dana v romanu v tej luči in s tako življenjsko in zgodovinsko resničnostjo.« Komaj kaj drugače bi pesnik Pavček zapisal ob izidu Simčičevega romana »Poslednji deseti bratje«, ki je nastajal trideset let, v njem pa se je spopadal s problematiko izseljenca o Slovencih tavajočih po svetu.

Pisateljski lok akademika Zorka Simčiča obsega več kot šest desetletij, življenjski lok, petdesetletno izgnanstvo, pa je zaznamovan z vsemi značilnostmi slovenskega emigranta: rojen v Mariboru, predan študiju v Ljubljani, izgnanec v Gonarsu in Vetrinj na Koroškem, Trstu, Rimu, Buenos Airesu, Bariločah in spet Ljubljana, kamor se je leta 1994 vrnil s ponosom svobodnega človeka, svobodnega umetnika, postal blagovestniški glasnik resnice o našem narodu včeraj in danes za jutri, neizprosen razkrinkovalec in neprizanesljiv izganjalec vseh anomalij, ki se kot plesen držijo dedičev nekdanjih pol stoletja trajajočih mehanizmov enoumnih oblastnikov.

Veliko vsega je podaril zakladnici slovenske kulture. Mene pa razveseljujejo predvsem prebrane strani njegovih številnih romanov, dram, povesti črtic, nadvse pa njegova umetniška pripoved o blaženem škofu Antonu Martinu Slomšku – Človeku za vse čase – vsestransko razgledanemu učitelju, vzgojitelju in duhovniku, ki mu je svetost jezika, tega božjega daru ter ljubezen do slovenske besede in pesmi, etike, kulture in vere, brezpogojni temelji osebne listine slovenskega človeka.

Spoštovani akademik Simčič, vse blagoslove vam in vsej vaši družini!

Z Vami, za Vas, med Vami Jože Zadravec.

Audio: