Papež udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo: Cerkev zaupa v
mlade
VATIKAN (četrtek, 7. februar 2013, RV) – »Cerkev ima zaupanje v mlade, zaupa
vanje in v njihove moči, potrebuje njih in njihovo vitalnost, da bi s prenovljenim
zagonom še naprej živela poslanstvo, ki ji ga je zaupal Kristus.« To so papeževe
besede, ki jih je danes namenil udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za
kulturo. Le-to poteka od 6. do 9. februarja v Vatikanu na temo Nastajajoče mladinske
kulture. Kot je zatrdil Benedikt XVI., omenjena tema zadeva stvarnost mladih,
ki je zapletena. Homogeni kulturni univerzum je ne more več zaobjeti. To stvarnost
namreč določa pluralnost pogledov in ravnanj. Številni dejavniki oblikujejo vse bolj
razdrobljeno kulturno panoramo in povzročajo neprestane ter hitre spremembe v mentaliteti,
navadah in vedenju. Zato je primerno govoriti o »mladinskih kulturah«, je poudaril
sveti oče.
Nato je nadaljeval, da se je razširilo ozračje negotovosti. To zadeva
tako kulturno, kot politično in ekonomsko okolje, predvsem pa vpliva na psihološko
in odnosno raven. Benedikt XVI. je pri tem izpostavil težave mladih pri iskanju dela.
»Negotovost in krhkost jih neredko potisneta na obrobje, naredita jih skoraj nevidne
in odsotne v zgodovinskih ter kulturnih procesih družbe.« Obrobnost pa se vse
pogosteje konča v pojavih odvisnosti od mamil, deviacij in nasilja.
Vendar
pa ne manjkajo tudi povsem pozitivni pojavi, je še poudaril papež Benedikt XVI. Mnogi
mladi prostovoljci se po svojih najboljših močeh velikodušno in pogumno posvečajo
bratom v stiski. Drugi mladi fantje in dekleta, ki imajo izkušnje iskrene in globoke
vere, z veseljem pričujejo o svoji pripadnosti Cerkvi. Spet drugi si po različnih
koncih sveta prizadevajo, da bi zgradili družbo, zmožno spoštovati svobodo in dostojanstvo
vseh. Vse to nam je po besedah svetega očeta lahko v tolažbo in nam pomaga začrtati
natančnejšo in objektivnejšo podobo mladinskih kultur.
Stvarnost mladih je
torej potrebno znati gledati na poglobljen način in s pozornostjo, da bi doumeli njene
osnovne poteze in razvoj. Papež je kot primer nato omenil mlade iz revnejšega dela
sveta. Ti s svojimi kulturami in potrebami predstavljajo izziv za družbo globalizirane
potrošniške miselnosti. Na ta način posledično nastajajo mladinske kulture tudi kot
izraz globoke potrebe, prošnje po pomoči ali celo kot provokacija, ki je ne civilna
družba ne cerkvena skupnost ne smeta podcenjevati ali zanemariti. Benedikt XVI. je
pri tem opozoril na nujnost izobraževanja in druge nujnosti, ki zadevajo temeljne
razsežnosti človeka. Le iz naraščajočih težav na področju dela bi za prihodnost sveta
in človeštva lahko izšlo osiromašenje, ki ne bi bilo le ekonomsko in družbeno, ampak
predvsem človeško in duhovno. »Če mladi ne bi več upali in napredovali, če v zgodovinsko
dinamiko ne bi več vlagali svoje moči, vitalnosti, sposobnosti predvideti prihodnosti,
bi postali človeštvo, ki je zaprto samo vase, brez zaupanja in pozitivnega pogleda
proti jutrišnjemu dnevu.«
Benedikt XVI. je na koncu svojega govora udeležencem
plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo tako poudaril, da Cerkev zaupa v mlade.
Spomnil je na poziv papeža Pavla VI., namenjen mladim po vsem svetu: »Borite se
proti vsaki sebičnosti. Odklonite, da bi dali prosto pot vzgibom nasilja in sovraštva,
ki rojevajo vojne in njihov žalosten sprevod bede. Bodite velikodušni, čisti, spoštljivi,
iskreni. Z navdušenjem gradite svet, ki bo boljši od sedanjega!«