Papež udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo: Cerkev zaupa v mlade

VATIKAN (četrtek, 7. februar 2013, RV) – »Cerkev ima zaupanje v mlade, zaupa vanje in v njihove moči, potrebuje njih in njihovo vitalnost, da bi s prenovljenim zagonom še naprej živela poslanstvo, ki ji ga je zaupal Kristus.« To so papeževe besede, ki jih je danes namenil udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo. Le-to poteka od 6. do 9. februarja v Vatikanu na temo Nastajajoče mladinske kulture. Kot je zatrdil Benedikt XVI., omenjena tema zadeva stvarnost mladih, ki je zapletena. Homogeni kulturni univerzum je ne more več zaobjeti. To stvarnost namreč določa pluralnost pogledov in ravnanj. Številni dejavniki oblikujejo vse bolj razdrobljeno kulturno panoramo in povzročajo neprestane ter hitre spremembe v mentaliteti, navadah in vedenju. Zato je primerno govoriti o »mladinskih kulturah«, je poudaril sveti oče.

Nato je nadaljeval, da se je razširilo ozračje negotovosti. To zadeva tako kulturno, kot politično in ekonomsko okolje, predvsem pa vpliva na psihološko in odnosno raven. Benedikt XVI. je pri tem izpostavil težave mladih pri iskanju dela. »Negotovost in krhkost jih neredko potisneta na obrobje, naredita jih skoraj nevidne in odsotne v zgodovinskih ter kulturnih procesih družbe.« Obrobnost pa se vse pogosteje konča v pojavih odvisnosti od mamil, deviacij in nasilja.

Vendar pa ne manjkajo tudi povsem pozitivni pojavi, je še poudaril papež Benedikt XVI. Mnogi mladi prostovoljci se po svojih najboljših močeh velikodušno in pogumno posvečajo bratom v stiski. Drugi mladi fantje in dekleta, ki imajo izkušnje iskrene in globoke vere, z veseljem pričujejo o svoji pripadnosti Cerkvi. Spet drugi si po različnih koncih sveta prizadevajo, da bi zgradili družbo, zmožno spoštovati svobodo in dostojanstvo vseh. Vse to nam je po besedah svetega očeta lahko v tolažbo in nam pomaga začrtati natančnejšo in objektivnejšo podobo mladinskih kultur.

Stvarnost mladih je torej potrebno znati gledati na poglobljen način in s pozornostjo, da bi doumeli njene osnovne poteze in razvoj. Papež je kot primer nato omenil mlade iz revnejšega dela sveta. Ti s svojimi kulturami in potrebami predstavljajo izziv za družbo globalizirane potrošniške miselnosti. Na ta način posledično nastajajo mladinske kulture tudi kot izraz globoke potrebe, prošnje po pomoči ali celo kot provokacija, ki je ne civilna družba ne cerkvena skupnost ne smeta podcenjevati ali zanemariti. Benedikt XVI. je pri tem opozoril na nujnost izobraževanja in druge nujnosti, ki zadevajo temeljne razsežnosti človeka. Le iz naraščajočih težav na področju dela bi za prihodnost sveta in človeštva lahko izšlo osiromašenje, ki ne bi bilo le ekonomsko in družbeno, ampak predvsem človeško in duhovno. »Če mladi ne bi več upali in napredovali, če v zgodovinsko dinamiko ne bi več vlagali svoje moči, vitalnosti, sposobnosti predvideti prihodnosti, bi postali človeštvo, ki je zaprto samo vase, brez zaupanja in pozitivnega pogleda proti jutrišnjemu dnevu.«

Benedikt XVI. je na koncu svojega govora udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo tako poudaril, da Cerkev zaupa v mlade. Spomnil je na poziv papeža Pavla VI., namenjen mladim po vsem svetu: »Borite se proti vsaki sebičnosti. Odklonite, da bi dali prosto pot vzgibom nasilja in sovraštva, ki rojevajo vojne in njihov žalosten sprevod bede. Bodite velikodušni, čisti, spoštljivi, iskreni. Z navdušenjem gradite svet, ki bo boljši od sedanjega!«

Audio: