V Narodni galeriji spominska razstava ob 40-letnici smrti Staneta Kregarja z naslovom
Romar k lepoti
LJUBLJANA (ponedeljek, 4. februar 2013, RV) – Ob 40-letnici smrti slikarja
Staneta Kregarja (1905–1973) so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili ,
ki bo na ogled od srede, 6. februarja 2013, do nedelje, 5. maja 2013. Poklicali smo
avtorja razstave mag. Andreja Dobleharja in ga prosili, da za Radio Vatikan
predstavi namen razstave, kaj bo razstavljeno, predvsem pa da predstavi lik slikarja
Staneta Kregarja.
Stane Kregar (1905–1973) je eden osrednjih slovenskih
slikarjev preteklega stoletja, ne samo zaradi obsežnega in kakovostnega opusa, s katerim
je pionirsko vstopal v naš likovni prostor, temveč tudi kot široko razgledana avtoriteta
in organizator, ki je bil izjemno cenjen in spoštovan. Ob njegovem posvetnem opusu
je pomembna tudi sakralna umetnost; bil največji cerkveni slikar druge polovice 20.
stoletja in je likovno opremil okrog sto cerkva na celotnem slovenskem ozemlju. Delal
je v številnih likovnih tehnikah: na papirju (svinčnik, oglje, tempera, gvaš) in na
platnu (olje), ustvarjal je v monumentalnih slikarskih tehnikah (freska, mozaik, zgrafit,
vitraj) in načrtoval umetnoobrtne izdelke (tapiserija, vezenina, intarzija). Tako
širokega tehničnega znanja in obvladovanja različnih zvrsti slikarstva ni imel noben
Kregarjev sodobnik.
Šolal se je na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv.
Stanislava v Šentvidu, nato končal študij teologije in bil posvečen v duhovnika, v
Pragi pa je na Akademiji za likovno umetnost leta 1935 končal študij slikarstva. Po
vrnitvi v Ljubljano je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval risanje, po
ukinitvi gimnazije ob koncu druge svetovne vojne pa je prenehal s pedagoškim poklicem
in deloval kot samostojen umetnik. V zgodnjih delih se je slogovno naslonil na slikarstvo
nove stvarnosti, v Pragi se je navduševal nad češkimi kubisti in nadrealisti. Po vrnitvi
v Ljubljano se je vključil v različna likovna gibanja, bil je tudi ustanovni član
skupine Neodvisni leta 1937. Sredi tridesetih let je v našem prostoru pionirsko nastopil
v nadrealističnem slogu, od konca tridesetih let do začetka petdesetih let je slikal
v poetičnem realističnem slogu (klasični slikarski motivi, sprva z izrazito simbolistično
noto), v zgodnjih petdesetih letih je začel geometrijsko razbijati realne podobe in
je po letu 1953 prešel v abstrakcijo. Bil je pionir tega sloga na Slovenskem, in ko
je tega leta v Moderni galeriji prvič razstavil svoje nove slike, je doživel velik
odpor, zlasti s politične strani, vendar je pogumno vztrajal ter postal utemeljitelj
nove dobe visokega modernizma v slovenskem slikarstvu. Sprva so Kregarjeve abstraktne
slike še ohranjale geometrijsko oblikovane prvine realnosti, nato je v lirični fazi
opustil upodabljanje vidnega sveta in slikal vtise iz narave, ki jih je interpretiral
na liričen način, glavna nosilka sporočila pa je postala barva. Kregarjeve barve so
močne, a hkrati pridušene, slikar velja za enega naših največjih koloristov. Sredi
šestdesetih let je začel slikati v slogu nove figuralike, v abstraktna barvna polja
je vključeval dele človeškega telesa ali predmete iz vsakdanjega življenja, s čimer
je pokazal posebno družbeno angažiranost in upodabljal tudi aktualne svetovne dogodke,
ki so danes del zgodovine. Slogovne faze Kregarjeve umetnosti so na prvi pogled raznolike,
vendar jih kot rdeča nit povezuje poetičnost in hrepenenje v povezavi s širokim humanističnim
dojemanjem sveta.
Sočasno s posvetnim opusom je nastajal tudi sakralni; z oljnimi
podobami, freskami, mozaiki, zgrafiti, vitraji, osnutki za tapiserije in cerkvene
vezenine je opremil vrsto starejših in novo zgrajenih cerkva. Posebej pomembno je
bilo sodelovanje z arhitektom Tonetom Bitencem, zadnjim Plečnikovim asistentom,
ki je načrtoval nove cerkve v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko in v Kosezah
v Ljubljani ter kapelo Bogoslovnega semenišča v Ljubljani in prenovil še številne
druge, Kregar pa jih je celovito likovno dopolnil. Cerkvene oblasti so po drugem vatikanskem
koncilu sredi šestdesetih let spodbujale moderno cerkveno umetnost, nastala je vrsta
umetnin, ki po obsegu in kakovosti do danes pri nas niso bile presežene. Kregar je
v cerkvenih delih združil vzhodno in zahodno krščansko tradicijo, lasten modernističen
slog je obogatil z vplivi srednjeveške umetnosti in velikih cerkvenih realizacij evropskih
modernistov, njegova dela pa niso narativna temveč idealistična z izrazito uporabo
ikonografskih simbolov in barv.
Spominska razstava ob štirideseti obletnici
smrti predstavlja vsa Kregarjeva slogovna obdobja in ključna likovna dela. Dela so
za razstavo posodili muzeji in galerije, cerkvene ustanove in zasebniki. Narodna galerija
je lastnica tretje največje zbirke Kregarjevih del, nekatere umetnine pa bodo prvič
na ogled. Razstavljena so olja na platnu in risbe, zaradi narave monumentalnega slikarstva
so cerkvena dela predstavljena s fotografijami in osnutki, razstavo pa dopolnjujejo
tudi izbor knjižnih ilustracij, film s predstavitvijo vitrajev ter oddaje o Stanetu
Kregarju iz Dokumentacije Televizije Slovenija.