VALDOCCO (četrtek, 31. januar 2013, RV) – Na godovni dan sv. Janeza Boska je
vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chávez napisal pismo mladim, ki pripadajo
Salezijanskemu mladinskemu gibanju. Posebnost tega pisma je, da ga je Chavez napisal
v imenu don Boska, z namenom, da jim še bolj približa duha njihovega svetnika.
Vrhovni
predstojnik je uvodne misli namenil pomenu evangelizacije: »Pišem vam v
času, ko se veliko govori o novi evangelizaciji. Zdi se, da je evangelij v mnogih
naših deželah postal neznanec, ki ga lahko pogrešamo. Prav zato danes močneje
odmeva Jezusova zapoved: 'Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence … In
glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta' (Mt 28,19-20).« Biti oznanjevalec
evangelija pa je poklic vsakega kristjana. Kajti »vera raste v trenutku, ko se
ponudimo, da jo prenašamo na druge«. Chavez povzame besede iz evangelija, da oznanjevanje
pomeni »zamešati v testo kvas, ki zmore spremeniti miselnost in srca ljudi in po
njih socialne strukture tako, da bi bile bolj v soglasju z Božjim načrtom.
Ne gre za kako vase zaprto dejavnost; evangelizirati pomeni sprožiti pravo socialno,
najglobljo in edino učinkovito revolucijo.«
Toda evangelizacij ne gre mimo
srca. Kakor piše Chavez: »Za evangelizacijo je treba imeti razlog: biti 'zaljubljen'
v Boga, imeti izkušnjo njegovega prijateljstva in intimne ljubezni.« In dodaja:
»Pripravljenost za oznanjevanje 'vesele novice' se poraja iz obilja človekovega
srca, ki ga je osvojil Jezus. Preden torej evangelij osvoji vašo misel in je
vzrok vaših naporov, ga mora sprejeti vaše življenje in mora postati vir vašega veselja.
Jezus ne zaupa svojega evangelija tistemu, ki mu ni izročil svojega življenja.
Samo pristni učenci so lahko verodostojni apostoli mladinskega sveta.«
Ob
tem se vrhovni predstojnik salezijancev ustavi ob mladih, ki »ne 'prebivajo v svojem
srcu', živijo 'raztreseno'. Stanujejo 'drugje', povsod, ne pa v srcu, tako
da se ne morejo srečati z Bogom, ki se nasprotno lahko dogaja samo v tem dragocenem
tako osebnem in tako skritem kraju – v srcu.V srcu vsakega človeka namreč
obstaja rana, velika bolečina, ki jo je treba poslušati, razumeti in ozdraviti. Zato
Jezus tudi danes potrebuje učencev, sposobnih poslušati srce ljudstva, zlasti mladih.«
Mlade vernike tako spominja, da je njihova »dolžnost, da svojim prijateljem pokažejo
Jezusa kot luč, ki razsvetljuje smisel njihovega iskanja, kot pot, ki vodi do Očetovega
srca, kot resnico, ki greje srce«. Naj pa ne pozabijo, »da samo
Kristus lahko ozdravlja in osuši globoke in boleče rane src mladih«. Chavez
v pismu mladim omenja, da je pri tej ozdravitvi potrebno prehoditi določeno pot: »od
občudovanja moramo preiti do poznanja in od poznanja do intimnosti, od tesne
ljubezni do zaljubljenosti, od zaljubljenosti do hoje za njim in do posnemanja.«
Vrhovni
predstojnik salezijancev je v pismu mlade povabil, naj se z novimi očmi in z novim
srcem vrnejo v kraj, kjer je Jezus danes navzoč in kjer prebiva: v Cerkvi. »Srečujte
se s skupnostjo verujočih, tistih, ki izpovedujejo Jezusa kot svojega Gospoda.«
Ob tem je dodal, da jih morda veliko stvari v Cerkvi vodi v razočaranje. »Morda
se čutite nerazumljene, vas ne jemljejo resno. Res je, da nas Cerkev razočara, včasih
moti, toda vedno nas očara, ker je Cerkev stvarnost, katere meje potekajo znotraj
nas, ker je nad nami materin objem. Cerkev se nikoli ne postara, njena mladost
je večna. Je nadaljevanje, bivanje, trenutna navzočnost Kristusa, kraj, kjer on deli
milost, resnico in življenje v Duhu.Deli vam kruh besede in ponuja dragocene
darove zakramentov, posebno sprave in evharistije.«
Chavez mlade spodbuja
naj preko molitve in oznanjevanja rastejo v veri in ostajajo v Božji ljubezni. Kajti
»samo iz velike ljubezni lahko izvira veliko navdušenje za zveličanje drugih
in veselje za medsebojno delitev življenja, ukoreninjenega v Jezusu. Kdor je srečal
Jezusa, ne more molčati, mora ga oznanjati. Molčati bi pomenilo umoriti ga drugič.«
Pismo zaključi s priprošnjo k Mariji, Brezmadežni pomočnici, naj mladim »da živ
čut za Kristusa, veliko ljubezen in vzgojno sposobnost, da bodo vzgajali svoje
prijatelje za vero v Kristusa«.