S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 27. januar 2013, RV) – »Zatrditi ''Verujem v enega Boga'' nas spodbuja, da neprestano izstopamo iz sebe, da bi v vsakdanjo realnost, v kateri živimo, prinesli gotovost, ki prihaja iz vere: gotovost v navzočnost Boga v zgodovini, tudi danes; navzočnost, ki prinaša življenje in zveličanje in nas odpira za prihodnost z Njim in za polnost življenja, ki ne bo nikoli poznalo zatona.« Tako je Benedikt XVI. nagovoril vernike, zbrane pri sredini splošni avdienci.

'Verujem v Boga' pomeni plavati proti toku
»Reči ''Verujem v Boga'' pomeni nanj postaviti svoje življenje, dopustiti, da njegova Beseda usmerja vsak moj dan, v konkretnih odločitvah, brez strahu, da bi izgubil kaj svojega […]Vera nas naredi za romarje na zemlji, postavljene v svet in zgodovino, a na poti proti nebeški domovini. Verovati v Boga nas naredi prinašalce vrednot, ki pogosto ne sovpadajo z modo in trenutnim mnenjem, zahteva, da sprejmemo kriterije in osvojimo vedênja, ki ne pripadajo splošnemu načinu mišljenja. Kristjana ne sme biti strah plavati proti toku, da bi živel lastno vero, se zoperstaviti skušnjavi, da bi se prilagodil,« je poudaril Benedikt XVI. V mnogih naših družbah je Bog postal odsoten in na njegovem mestu je mnogo idolov, predvsem avtonomen 'jaz'. Tudi pomemben in pozitiven znanstveni in tehnični napredek je človeka zavedel v prevaro vsemogočnosti in samozadostnosti; naraščajoči egocentrizem je ustvaril neuravnovešenost v medosebnih odnosih in družbenem obnašanju. Pa vendar želja bo Bogu ni ugasnila in evangeljsko sporočilo še naprej odmeva preko besed in dejanj mnogih vernih moških in žensk. »Blagoslovljen svet vere je tisti, h kateremu smo vsi poklicani, da bi hodili brez strahu in sledili Gospoda Jezusa Kristusa,« je še dejal papež.

Duhovni ekumenizem – središče ekumenskega prizadevanja
»Edinost je privilegirano sredstvo, skorajda predpostavka za oznanjevanje vere na vedno bolj verodostojen način tistim, ki še ne poznajo Zveličarja ali pa so kljub temu, da so prejeli oznanilo evangelija, že skoraj pozabili na ta dragoceni dar.« Tako je dejal papež med večernicami, ki jih je na praznik spreobrnjenja sv. Pavla in ob sklepu tedna molitve za edinost med kristjani vodil v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja. Po papeževih besedah, se v sedanji družbi zdi, da je krščansko sporočilo vedno manj povezano z osebnim življenjem in življenjem skupnosti, kar za vse cerkve in cerkvene skupnosti predstavlja izziv. Izpostavil je, da je polno in vidno občestvo med kristjani treba razumeti kot temeljno značilnost še jasnejšega pričevanja. »Naše iskanje edinosti v resnici in ljubezni,« je dejal papež, »ne sme nikoli izgubiti izpred oči predstave, da je edinost kristjanov dar Svetega Duha in presega naše napore. Zato je duhovni ekumenizem, predvsem pa molitev, srce ekumenskega prizadevanja. Pa vendar, ekumenizem ne bo rodil trajnih sadov, če ga ne bodo spremljala konkretna dejanja spreobrnjenja, ki prebujajo vest in spodbujajo ozdravljenje spominov in odnosov.« Pristno spreobrnjenje, katerega zgled je tudi sv. Pavel, nas po papeževih besedah vodi bliže Bogu, v središče našega življenja, in to tako, da se še bolj približamo eni drugim. »To je temeljni element našega ekumenskega prizadevanja,« je izpostavil Benedikt XVI.

Vsi kristjani skupaj v prizadevanju za mir in pravičnost
»Vsi kristjani si morajo skupaj prizadevati za vzajemno sprejemanje in zaupanje v služenju za mir in pravičnost, zvesti Gospodovi volji,« je papež Benedikt XVI. dejal članom Mešane mednarodne komisije za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami. Spomnil je na vernike na Bližnjem vzhodu, glede na to, da mnogi člani komisije prihajajo iz območij, kjer se kristjani, tako posamezniki kot celotne skupnosti, soočajo z bolečimi preizkušnjami in težavami, ki so za vse vir velike zaskrbljenosti. Vsem vernikom na Bližnjem vzhodu je zagotovil svojo duhovno bližino in molitev, da bi ta dežela, tako pomembna v Božjem načrtu odrešenja, preko konstruktivnega dialoga in sodelovanja vodila v prihodnost pravičnosti in trajnega miru.

Vera v Boga je pomembna za vzajemno predanost in zvestobo v zakonu
»Vera v Boga, ki je podprta z božjo milostjo, je torej zelo pomemben element za življenje v vzajemni predanosti in zakonski zvestobi,« so bile papeževe besede pri avdienci s člani sodišča rimske rote, ko je spregovoril o odnosu med vero in zakonsko zvezo. Jezus je svoje učence učil, da brez njega ne morejo narediti ničesar, in tako spomnil na bistveno nezmožnost človeka, da bi sam opravil to, kar je potrebno za dosego resničnega dobrega. Zavrnitev božjega predloga dejansko vodi v veliko neuravnoteženost vseh človeških odnosov, vključno z zakonom; prav tako omogoča zgrešeno razumevanje svobode in samouresničitve, ki skupaj z begom pred potrpežljivim prenašanjem trpljenja, človeka prisili, da se zapre v svoj egoizem in egocentrizem. Sprejetje vere pa človeka naredi zmožnega za samodarovanje; s tem, da se odpre za drugega, otroke, družino in se pusti oblikovati trpljenju, odkrije prostranost človeške osebe.

Audio: