Benedikt XVI. ob dogodku, ko je šel Jezus na sobotni dan v nazareško shodnico, o pomenu nedelje, o sposobnosti poslušanja ter o 'zveličavnem danes'

VATIKAN (nedelja, 27. januar 2013, RV) – Papež Benedikt XVI. je v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja spregovoril o današnjima evangeljskima odlomkoma: o Lukovem uvodu namenjenem Teofilu (prim. Lk 1,1-4) in o odlomku, v katerem evangelist Luka opisuje, kako je šel Jezus »po svoji navadi v shodnico«, kjer je nato vstal, da bi bral (prim. Lk 1,21-22). Ob poldne pa je sveti oče v sozvočju z današnjim nagovorom poslal po družbenem omrežju Twiter sledeče sporočilo: 'Kaj nam pomeni nedelja, Gospodov dan? Je dan za počitek ter za družino, predvsem pa je to dan Zanj'.

Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil, da je danes Dan spomina na holokavst žrtev nacizma. Spomnil je tudi na današnji svetovni dan obolelih za gobavostjo, prav tako pa tudi na mednarodni dan molitve za mir v Sveti deželi. Po pozdravih v različnih jezikih je papež pozval predstavnico mladih iz rimske Katoliške akcije, da je prebrala sporočilo o njihovem letošnjem iskanju preko dramskih uprizoritev, kdo je pravi režiser njihovega življenja ter o njihovem zbiranju sredstev, ki jih bodo po bratu Atefu in njegovi jezuitski skupnosti podarili dramski skupini egiptovskih otrok. Letošnje geslo mladih iz Katoliške akcije se glasi: Pa poglejmo, če si sposoben miru! (Vediamo se sei caPACE!). Po njenem govoru je papež pozval deklico in dečka, navzoča ob njem: »Sedaj pa izpustimo ta goloba, simbol Božjega Duha. On podarja mir vsem, ki sprejmejo njegovo ljubezen. Poskušajmo izpustiti ta goloba....«.

Sveti oče je nagovoril zbrane vernike na trgu svetega Petra, med njimi je bilo okoli 2000 otrok in mladih iz rimske Katoliške akcije, z besedami: »Današnje bogoslužje nam skupaj predstavlja dva različna odlomka iz Lukovega evangelija. Najprej je uvod (1,1-4), namenjen nekemu 'Teofilu'. To ime namreč v grščini pomeni 'Božji prijatelj', zato lahko v njem vidimo vsakega vernika, ki se odpre Bogu ter želi spoznati evangelij. Drugi odlomek (4,14-21) pa nam prestavlja Jezusa, ki je 'z močjo Duha', šel na sobotni dan v nazareško shodnico. Kot pravi vernik se Gospod ni izognil tedenskemu bogoslužnemu ritmu, ampak se je pridružil bogoslužnemu zboru svojih rojakov pri molitvi in poslušanju Pisma. Pri obredu je bilo predvideno branje enega odlomka iz Tore (Postave) ali iz Prerokov, kateremu je sledila razlaga. Tistega dne je Jezus vstal, da bi bral. Našel je odlomek preroka Izaija, ki se takole začenja: 'Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil. Poslal me je, da prinesem blagovest ubogim' (Iz 61,1-2). Origen razlaga: 'Ni naključje, da je odprl zvitek in našel poglavje, ki prerokuje o njem, ampak je tudi to delo Božje previdnosti' (Homilije o Lukovem evangeliju 32,3). Jezus je namreč potem, ko je končal z branjem in je nastala tišina polna pričakovanja, dejal: 'Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali' (Lk 4,21). Sveti Ciril Aleksandrijski zatrjuje, da je 'danes', ki je med prvim in drugim Kristusovim prihodom, vezan na sposobnost vernika, da posluša in se pokesa (prim. PG 69, 1241). V še bolj radikalnem smislu pa je Jezus sam ta 'zveličavni danes' v zgodovini, saj vodi k popolni izpolnitvi odrešenja. Pojem 'danes', tako ljub svetemu Luku (prim. 19,9; 23,43), evangelist uporablja skupaj z njemu najljubšim kristološkim nazivom 'zveličar' (sōtēr). Ta je navzoč v angelovih besedah pastirjem: 'Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus, Gospod' (Lk 2,11).

Dragi prijatelji, ta odlomek nagovarja 'danes' tudi nas. Predvsem, da razmislimo, kako preživljamo nedeljo, kot dan za počitek in za družino, predvsem pa kot dan, ki ga posvetimo Gospodu tako, da se udeležimo evharistije, med katero se hranimo s Krisusovim telesom in krvjo ter z njegovo Besedo življenja. Nadalje nas ta evangelij v današnjem tako razpršenem in raztresujočem času vabi, da se vprašamo o naši sposobnosti poslušanja. Preden lahko govorimo o Bogu in z Bogom, ga je treba poslušati. Bogoslužje Cerkve je 'šola' poslušanja Gospoda, ki nam govori. Končno pa nam tudi pove, da lahko vsak trenutek postane ugoden 'danes' za naše spreobrnjenje. Vsak dan lahko postane 'zveličavni danes', saj je zveličanje zgodovina, ki se nadaljuje za Cerkev ter za vsakega Kristusovega učenca. To je krščanski smisel 'carpe diem', pograbi dan, v katerem te Bog kliče, da ti podari zveličanje!

Naj bo Devica Marija vedno naš zgled in naša voditeljica, da bomo zmogli vsak dan našega življenja prepoznati in sprejeti navzočnost Boga, našega Zveličanja in Zveličarja vsega človeštva«.

Audio: