Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za god svetih Timoteja in Tita

Papež Benedikt XVI. je imel 13. decembra 2006 katehezo o tema najožjima Pavlovima sodelavcema, potem ko je dolgo govoril o velikem apostolu Pavlu. Nanju so naslovljena tri pisma, katera po izročilu pripisujemo Pavlu; dve sta namenjeni Timoteju in eno Titu.

Timotej je grško ime in pomeni »ki časti Boga«. Medtem ko ga Luka v Apostolskih delih omenja šestkrat, se Pavel v svojih pismih sklicuje nanj sedemnajstkrat (in še enkrat ga najdemo v pismu Hebrejcem). Iz tega moremo sklepati, da je Timotej v Pavlovih očeh užival velik ugled, tudi če nam Luka ne namerava pripovedovati vse, kar zadeva njega. Apostol mu je v resnici zaupal pomembna poslanstva in je v njem videl tako rekoč »alter ego«, kakor izhaja iz velike pohvale, s katero ga odene v pismu Filipljanom: »Nimam namreč nikogar drugega, ki bi mi bil podoben po srcu (isopsychon) in bi tako iskreno skrbel za vaše zadeve« (2,20).

Kar se tiče Titovega lika, katerega ime je latinskega izvora, vemo, da je bil rojen Grk, torej pogan (prim. Gal 2,3). Pavel ga je vzel s seboj v Jeruzalem na tako imenovani apostolski cerkveni zbor. Tam so slovesno soglašali z oznanjevanjem evangelija poganom brez omejujočih predpisov Mojzesove postave. Apostol hvali Tita v pismu, naslovljenem nanj, ko ga imenuje »svojega pravega sina v skupni veri« (Tit 1,4).

Če skupaj premišljujemo lika Timoteja in Tita, opazimo nekaj zelo pomenljivih dejstev. Najpomembnejše je, da si je Pavel pri uresničevanju svojih misijonov pomagal s sodelavci. Pri tem pa vsekakor ostane kot ustanovitelj in pastir mnogih Cerkva Apostol z veliko začetnico. Jasno pa je, da ni vsega storil sam, marveč se je opiral na zaupljive osebe, ki so delile z njim napore in njegovo odgovornost. Nadaljnje spoznanje se tiče razpoložljivosti teh sodelavcev. Viri, ki so v zvezi s Timotejem in Titom, razločno poudarjajo njuno pripravljenost pri prevzemanju raznih naročil, ki so pogosto obstajala tudi v tem, da sta zastopala Pavla tudi v ne ravno preprostih okoliščinah. Z eno besedo, učita nas velikodušno služiti evangeliju, kar pa vključuje tudi služenje Cerkvi. Sprejmimo končno priporočilo, ki ga apostol Pavel naslavlja na Tita: »Hočem, da to vneto zagovarjaš, naj si prizadevajo opravljati dobra dela tisti, ki verujejo v Boga; to je dobro in ljudem koristno« (Tit 3,8). S svojo dejavno zavzetostjo moramo in moremo odkriti resnico teh besed ter tako bogateti v dobrih delih in s tem odpirati vrata sveta Kristusu, našemu Zveličarju.

Audio: