S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 20. januar 2013, RV) – »Krščanska ljubezen najde temelj in obliko v veri. Ko se srečamo z Bogom in doživimo njegovo ljubezen, se naučimo ne živeti več zase, ampak zanj in z njim za druge,« je dejal papež pri avdienci z udeležnci zasedanja Papeškega sveta Cor Unum. Poudaril je, da Cerkev vedno podpira človeka v skladu z Božjim načrtom, v celovitosti njegovega dostojanstva in v spoštovanju njegove dvojne razsežnosti, horizontalne in vertikalne. »Krščanski pogled na človeka je namreč velik ''da'' dostojanstvu osebe, ki je poklicana v tesno občestvo z Bogom, sinovsko, ponižno in zaupno občestvo.« Človeško bitje ni ločen posameznik in ne anonimen del kolektivnosti, ampak je edinstvena in neponovljiva oseba, notranje naravnana v odnos in družbenost. Cerkev poudarja svoj velik ''da'' dostojanstvu in lepoti zakonske zveze, ki je izraz zveste in rodovitne vezi med moškim in žensko, ter ''ne'' filozofijam, kot je filozofija spola, kajti vzajemnost med moškim in ženskim je izraz lepote narave, ki jo je hotel Stvarnik, je še izpostavil papež.

Papež med splošno avdienco: Božje obličje vidimo v Jezusu Kristusu
»Jezus nam pokaže obličje Boga in nam da spoznati ime Boga,« je dejal papež Benedikt XVI. med sredino splošno avdienco, ko je v središče kateheze postavil razodetje Božjega obličja. V zgodovini izraelskega ljudstva lahko vidimo stopnje dolge poti, na kateri se Bog daje spoznavati, se razodeva, vstopi v zgodovino z besedami in dejanji. »V Jezusu iz Nazareta, Bog obišče svoje ljudstvo, obišče človeštvo na način, ki presega vsa pričakovanja: pošlje svojega edinorojenega Sina, ki postane človek. Boga lahko vidimo, razodel je svoje obličje, viden je v Jezusu Kristusu.« Benedikt XVI. je tudi dejal, da je »za nas evharistija velika šola, v kateri se učimo videti Božje obličje in vstopamo v tesen odnos z njim. Obenem se učimo obračati svoj pogled proti končnemu trenutku zgodovine, ko nas bo nasitil z lučjo svojega obličja. Na zemlji hodimo proti tej polnosti, v pričakovanju uresničitve Božjega kraljestva.«

Sveti oče dvajsetim novorojenčkom podelil zakrament svetega krsta
»Dragi starši, s tem, ko prosite za krst svojih otrok, izražate in pričujete svojo vero, veselje, da ste kristjani in da pripadate Cerkvi. To je veselje, ki izhaja iz zavesti, da ste prejeli velik dar od Boga, to je, vero, dar, ki si ga nihče med nami ni zaslužil, ampak nam je bil dal zastonj in na katerega smo odgovorili s svojim 'da'. To je veselje, ko se prepoznamo kot Božji otroci, ko se izročimo v njegove roke, ko začutimo, da smo sprejeti v objemu ljubezni.« Tako je Benedikt XVI. dejal na praznik Jezusovega krsta, ko je v Sikstinski kapeli krstil dvajset novorojenčkov. Krstne botre je spodbudil, naj znajo otrokom vedno ponuditi svoj zgled. »Ni lahko odprto in brez kompromisov izražati to, kar se verjame, še zlasti ne v kontekstu, v katerem živimo, ko družba tiste, ki živijo po veri v Jezusa, pogosto smatra za nemoderne in zastarele.« Tudi med kristjani obstaja tveganje, da bi odnos z Jezusom razumeli kot nekaj omejujočega in kar onemogoča njihovo osebno uresničitev. Toda v resnici ni tako. Takšno mišljenje kaže, da človek o odnosu z Bogom ni razumel ničesar. Le ko postopoma napreduje po poti vere, dojame osvobajajoče delovanje Božje ljubezni, ki pomaga zapustiti sebičnost in zaprtost vase ter vodi k polnemu življenju v občestvu z Bogom in odprtosti za druge.

Papež sprejel zaposlene pri Inšpektoratu za javno varnost v Vatikanu
»Leto vere, ki ga sedaj živi vsa Cerkev, je priložnost tudi za vas, da obudite evangeljsko sporočilo in mu omogočite, da na še globlji način vstopi v vašo zavest in vsakdanje življenje, s tem da boste pogumno pričevali o Božji ljubezni v vsakem okolju, tudi na vašem delovnem mestu.« Te besede je papež namenil zaposlenim pri pri Inšpektoratu za javno varnost v Vatikanu, s katerimi se je srečal pri tradicionalni avdienci v začetku novega leta. Zahvalil se jim je za njihovo prizadevnost in dejal: »Iz srca želim, da bi vaš napor, neredko opravljen z žrtvijo in tveganji, vedno poživljala trdna krščanska vera, ki je nedvomno najdragocenejši zaklad in duhovna vrednost, ki so vam ga vaše družine zaupale in ki ste ga poklicani posredovati vašim otrokom.« Izpostavil je še, da »mnogovrstna prizadevanja za mir, ki jih premore svet, pričajo o prirojeni poklicanosti človeštva k miru. Želja po miru je bistveno hrepenenje v vsaki osebi in na določen način sovpada z željo po izpolnjenem, srečnem in kar najbolj uresničenem človeškem življenju.«

Benedikt XVI. sprejel finsko ekumensko delegacijo
»Da bi napredovali na poteh ekumenskega občestva, to od nas zahteva, da postanemo vse bolj zedinjeni v molitvi, vse bolj predani prizadevanju za svetost, in vse bolj zavzeti na področjih teološkega raziskovanja in sodelovanja v službi pravične in bratske družbe.« Tako je papež nagovoril finsko ekumensko delegacijo, ki je prejšnji teden prišla na romanje v Rim. »Ponižno hoditi v Gospodovi navzočnosti, v poslušnosti njegovi odrešilni besedi in v zaupanju v njegov milostni načrt, to ustreza zgovorni podobi ne le življenja vere, temveč tudi našega ekumenskega potovanja po poti proti polni in vidni edinosti vseh kristjanov,« je dejal papež. Na tej ozki poti smo poklicani skupaj hoditi dalje v zvestobi Božji volji, ne glede na ovire in težave, na katere včasih naletimo. »Ko v ponižnosti skupaj hodimo po poti pravičnosti, milosti in poštenosti, ki nam jo je pokazal Gospod, kristjani ne bodo le ostali v resnici, ampak bodo tudi svetilniki veselja in upanja za vse tiste, ki iščejo zanesljivo oporno točko v našem hitro spreminjajočem se svetu.«

Audio: