Sveti oče odobril izvolitev novega koptskega katoliškega patriarha: Pomemben dogodek
za celotno Cerkev
VATIKAN (sobota, 19. januar 2013, RV) – Pomemben dogodek za celotno Cerkev:
tako papež Benedikt XVI. opredeljuje izvolitev novega koptskega katoliškega patriarha
Aleksandrije, njegove blaženosti Isaaca Ibrahima Sidraka. In sicer v apostolskem pismu,
s katerim je sprejel njegovo prošnjo 'Ecclesiastica communio' oz. prošnjo po cerkvenemu
občestvu. Gre za način, kako papež odobri novoizvoljene voditelje Vzhodnih katoliških
Cerkva, ki so zveste Petrovemu nasledniku. Novega patriarha, ki je bil rojen pred
57 leti v Egiptu, je preteklega 15. januarja v Kairu kanonično izvolila sinoda koptske
katoliške Cerkve.
Benedikt XVI. mu v pismu piše še, da je prepričan, da bo
imel dovolj moči, da bo vodil koptsko katoliško Cerkev. In sicer z močjo Kristusa,
ki je s svojim vstajenjem premagal zlo in smrt, in s pomočjo očetov patriarhalne sinode
ter v občestvu s škofovskim zborom. Poslanstvo novega patriarha je biti »oče in
voditelj«, oznanjati Božjo besedo na način, da bi jo verniki živeli in predano
obhajali v skladu s starodavnimi duhovnimi in liturgičnimi tradicijami koptske Cerkve.
Pri tem pa naj mu bosta v podporo Gospod in papeževa molitev. Benedikt XVI. je novemu
patriarhu še zaželel, da bi verniki našli tolažbo v njegovi očetovski skrbi.
Njegova
blaženost Isaac Ibrahim Sidrak pa je v pogovoru za agencijo Fides spregovoril o izzivih,
ki ga čakajo. Izpostavil je predvsem zaskrbljenost kristjanov v Egiptu. Med njimi
se širita negotovost in strah, kaj bo z njimi v prihodnosti. Prva naloga Cerkve je
torej, kot je zatrdil novi patriarh, »pomiriti in spraviti«. Ključna beseda
je prav sprava, kar pomeni, prizadevati si za vse tisto, kar odseva Kristusov mir
in ljubezen. Novi patriarh se ne strinja z mnenjem nekaterih, da Egipt ni več država,
v kateri bi kristjani še lahko živeli. Ob tem omenja tudi dogodke med božičnimi prazniki,
ko so kristjanom med drugim prišli voščit številni muslimani. Le-teh je bilo celo
več kot v preteklih letih. Patriarh tako zaključuje, da je pomembno ne zapreti se
vase zaradi strahu. Odprtost je namreč lastna Kristusovim učencem, ki se ne bojijo,
da bi zavoljo drugih izgubili svojo vero.