Sydneyska nadškofija spodbuja prostovoljce za delo z duševnimi bolniki
AVSTRALIJA (četrtek, 17. januar 2013, RV) – V syndeyski nadškofiji že več let
deluje prostovoljna služba, ki se ukvarja z osebami, ki trpijo zaradi psihičnih motenj.
Prostovoljni program se imenuje »Program tovarištva«, vodi pa ga skupnost Vincencija
Pavelskega. Prvoten namen tega dela je ustvariti prijateljstvo z duševnim bolnikom,
saj ta pogosto trpi zaradi samote in izoliranosti iz družbenega življenja. Čeprav
je v nekaterih primerih prav bolezen tista, ki bolniku onemogoča sklepati stike z
drugimi, pa je v mnogih drugih prav nesprejemajoče okolje tisto, ki povečuje bolnikovo
osamo. Bolnike z duševnimi motnjami zdravijo z različnimi zdravili, a pri tem se ne
smejo zanemarjati tudi njihove psihološke in socialne potrebe. Te se lahko ozdravijo
oziroma izboljšajo ravno preko prijateljstva z drugimi, tako na skupinski kot na individualni
ravni. Stik s sočlovekom bolniku pomaga, da se bolj zave svoje situacije in da v svojem
trpljenju zmore najti potrebno razvnovesje za avtonomno življenje.
Zahvaljujoč
se projektu sv. Vincecija Pavelskega, ki vodi prostovoljni program v sydneyski nadškofiji,
se življenje duševnih bolnikov spreminja. Na osnovi edinstvenega sistema iz ZDA so
avstralski prostovoljci ponudili svoje prijateljstvo kar 560 bolnikom. Martina in
David sta prostovoljca, ki sta kljub nepoznavanju psihičnih bolezni, ponudila svoj
čas dvema bolnikoma: Luisi, ki trpi za shizofrenijo, in Tomu, ki ima afektivne motnje.
Prostovoljca Martina in David sta se odzvala na vabilo avstralskih duhovnikov, in
od takrat je njuno življenje postalo bogatejše. Postala sta bolj strpnejša in bolj
odprta za druge. Sama pravita naslednje: »Pomagati nekomu, ki trpi zaradi duševnih
motenj, je zelo pozitivna izkušnja, ki te zaznamuje za vse življenje. Prijateljstvo
je lahko pravšnje 'zdravilo', ki zmore olajšati trpljenje.«
Cerkev v Avstraliji
se zaveda, da imajo vprašanja, povezana s psihičnim zdravjem, lahko velik vpliv na
družbo. Že več let se trudiji nuditi pomoč tako družinam kot bolnikom samim. Zaradi
tega se nadškofija v Sydneyu še posebej zavzema za prostovoljne programe, preko katerih
bi vernike lahko ozaveščala o duševnih boleznih. V številnih župnijah že delujejo
prostovoljci, ki dnevno pomagajo družinam in njihovim otrokom, ki trpijo zaradi psihičnih
motenj.