Plenarno zasedanje Papeškega sveta Cor Unum posvečeno krščanski antropologiji in
globalni etiki
VATIKAN (četrtek, 17. januar 2013, RV) – 29. plenarno zasedanje Papeškega
sveta Cor Unum, ki se je včeraj začelo v Vatikanu, poteka na temo Ljubezen,
krščanska antropologija in globalna etika. Udeleženci so danes prisostvovali
konferenci z naslovom Človek in sekularizirani svet, nagovoril jih je
tudi stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN Silvano Tomasi, razdeljeni po jezikovnih
skupinah pa so se približali vprašanjem nove svetovne etike in prisotnosti katoliških
karitativnih organizacij v mednarodnih organizmih. Jutrišnja dopoldanska konferenca
bo namenjena temi Ljubezen, krščanska antropologija in nova evangelizacija.
Nacionalni koordinator srbske Karitas Darko Tot pa bo predstavil projekt na področju
duševnega zdravja.
Predsednik Papeškega sveta Cor Unum, kardinal Robert
Sarah, je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zatrdil, da v današnjem svetu
predstavlja največjo revščino, lakoto in trpljenje odsotnost Boga. »Obstaja grozna
lakota po Bogu. Pomanjkanje te hrane, ki je Bog, povzroča mnogo trpljenja na
svetu,« je dejal kardinal Sarah in dodal, da mora Cerkev to lakoto odstraniti
tako, da ponudi današnjemu človeku Boga in Božjo besedo. To je po kardinalovih besedah
tudi cilj nove evangelizacije. Izpostavil je tudi velik in pozitiven prispevek, ki
ga krščanstvo lahko daje na področju idej in predlogov. Pri tem je izpostavil stališče
o dostojanstvu človeške osebe, ki je rezultat krščanskega razodetja. »Tudi danes
lahko poudarimo ta naš pogled na človeka,« je dejal kardinal, »človeka, ki
je odprt za Boga in za drugega, ki ni usmerjen le nase in na svoje predpostavljene
pravice, ampak je odprt za dar ljubezni: to lahko zelo prispeva k našemu skupnemu
življenju.« Kar potrebuje današnji svet je povezanost med narodi in ne izključevanje;
ne konflikt med moškim in žensko, ampak dopolnjevanje; ne ločitev med telesom in dušo,
ampak združevanje; ne tekmovalnost z Bogom, ampak sinovstvo. Človek je po svojem bistvu
vedno isti, četudi se menjajo časi in kraji, v svoji globini hrepeni po ljubezni,
je dejal kardinal Sarah. Dovršitev te poklicanosti je občestvo z Bogom ljubezni, kot
nas je učil Kristus. Po Sarahovem prepričanju se prizadevanje za človeka ne more ločiti
od takšnega pogleda na njegovo stvarnost, iz katerega lahko veliko pridobi vsak človek
dobre volje.
Spomnimo, da je Papeški svet Cor unum ustanovil papež Pavel
VI. 15. julija 1971 kot ustanovo Svetega sedeža, ki je odgovorna za usmerjanje in
koordinacijo karitativnih organizacij in dejavnosti. Janez Pavel II. je med svojim
dolgim pontifikatom še bolj okrepil pristojnosti Cor unuma ter ustanovil dve fundaciji,
namenjeni pomoči ljudem, ki živijo v veliki revščini ali so jih prizadele naravne
in druge nesreče. Prva je nastala med papeževim prvim apostolskim potovanjem v Afriko
leta 1980, ko se je neposredno srečal s problemom suše, ki je v obsaharskih državah
pozročala vedno večjo revščino in lakoto. Fundacija je namenjena podpiranju projektov
za preprečevanje širjenja puščave in preseganje revščine ter daje velik poudarek tudi
formaciji oseb, ki so vključene v programe. Leta 1992 je Janez Pavel II. ustanovil
drugo fundacijo, namenjeno najrevnejšim in odmaknjenim predelom Latinske Amerike.
Fundacija z imenom Populorum Progressio se še posebej posveča prvotnim prebivalcem
Srednje in Južne Amerike.