Kardinal Turkson: Cerkev je luč sveta za pravičnost in mir

GABON (torek, 15. januar 2013, RV) – Predsednik Papeškega sveta pravičnost in mir, kardinal Peter Turkson, se je prejšnji teden v Gabonu udeležil konference o pravičnosti in družbenem miru. V svojem govoru se je osredotočil na prizadevanje Cerkve skozi zgodovino za blagostanje in razvoj človeštva.

Kot je dejal, je naloga družbenega nauka Cerkve to, da ostaja »luč sveta za pravičnost in mir v družbenem in gospodarskem okolju«. Družbeni nauk Cerkve je postavljen na Staro zavezo in Jezusovo skrivnost, njegov razvoj pa lahko vidimo preko dela mnogih oseb, ki so skozi stoletja po vsem svetu ustanavljali hiše za revne, begunce in popotnike, sirotišnice in šole ter tako puščali znamenja ljubezni in usmiljenja. V času modernizma družbeni nauk Cerkve najde svoj izraz v uradnih dokumenti, kot so Rerum Novarum Leona XIII (1891), Quadragesimo Anno papeža Pija XI. (1931), Pacem in Terris Janeza XXIII. (1964), Gaudium et spes in Dignitatis humanae – dokumenta drugega vatikanskega koncila (1965), Popolorum progressio (1967) in Octogesima adveniens (1971) papeža Pavla VI., Laborem exercens (1981) in Sollicitudo rei socialis (1987) Janeza Pavla II. in navsezadnje Caritas in veritate sedanjega papeža Benedikta XVI. (2007).

Zgodovinski kontekst, na katerega se je nanašal družbeni nauk Cerkve se je po kardinalovih besedah vedno spreminjal, pri čemer je navedel: težko življenje delavskega razreda v času industrijske revolucije, marksizem, dekolonizacijo, nastajanje tretjega sveta, padec berlinskega zidu, politične spremembe Vzhodne Evrope, globalizacijo ter finančno, gospodarsko, ekološko, moralno in antropološko krizo v današnjem času. V neprestani evoluciji sveta, je dejal kardinal Turkson, je Cerkev vedno postavljala človeka in njegov celostni razvoj v središče vsakega miselnega sistema. Človeška dejavnost, ki gradi zemeljsko mesto, je predhodnica Božjega nebeškega mesta takrat, ko se navdihuje v ljubezni in pravičnosti, ko upošteva blagostanje človeka v njegovi celovitostni ter upošteva vse ljudi in ne le nekaterih.

Audio: