»Iskanje resnice je bilo zanje bolj pomembno od posmehovanja navidez pametnega
sveta.« Tako je dejal papež pri pridigi na epifanijo, ko je premišljeval o pogumu
treh modrih in ga pripisal poslanstvu novih škofov, ki morajo danes pogosto
iti proti ustaljenemu toku, kajti »ponižnost vere in verovanja, skupaj z vero Cerkve
v vseh časih se stalno nahaja v konfliktu s prevladujočo razumnostjo«.
Nič nam ne preprečuje, da ne bi mogli razširiti sporočilnosti
tega govora. Papež nadaljuje in pojasni, da »ima agnosticizem, ki danes močno
prevladuje, svoje dogme in je skrajno netoleranten do vsega tistega, kar ga postavlja
pod vprašaj«. Zoperstaviti se prevladujočim smernicam zahteva pogum, hrabrost, pravi
papež Benedikt XVI.
Aktualnost teh besed ne potrebuje mnogo komentarjev,
dani so nam številni primeri. A nič manj pomenljivo ni, ko papež
še doda: ta vrednost ali moč ni v zadajanju nasilja in agresivnosti, ampak v tem,
da se mu pustimu prizadeti in se podvržemo kriterijem prevladujočih
mnenj. Četudi bodo različni člani in sestavni deli cerkvene skupnosti
vsakokrat morali iskati boljše načine za svojo uveljavitev in delovanje
v skladu z nalogami v specifičnih situacijah, v katerih se bodo znašli, papež daje
vsem temeljno lekcijo v evangeljskem duhu, bistveno izhodišče krščanskega pričevanja.
Zares
je namreč treba storiti vse, kar je mogoče, da bi tako iz besed kot dejanj dojeli,
da to, kar Cerkev v skladu z resnico išče, ni prevlada lastnega interesa ali posebnega
pogleda, ampak resnično dobro za vsakega in vse. Kajti Bog – in torej Cerkev – ljubi
vsa bitja in želi, ki da živijo v polnosti. To je treba oznanjati brez strahu. Papež
zaključi: »Strah pred Bogom osvobaja od strahu pred ljudmi.«
Pripravlja:
p. Federico Lombardi, direktor Radia Vatikan