Kardinal Sandri o letu vere

EGIPT (sreda, 9. januar 2013, RV) – Leto vere ima tri cilje: rasti v zavedanju daru, ki smo ga prejeli; deliti poslanstvo Cerkve z vsemi narodi; in navsezadnje ponovno odkriti Kristusovo veselje. Te tri cilje je izpostavil kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, ki je te dni na obisku v Egiptu. Danes je med srečanjem z odgovornimi za apostolske dejavnosti spregovoril o letu vere. V govoru je tako poudaril pomen poživitve osebnega in skupnostnega zakramentalnega življenja. Mnogim kristjanom, ki so utrujeni in ravnodušni, želi leto vere pomagati, da se vrnejo k njemu, ki jim ponuja resnično in večno življenje. Tako bo lahko prišlo tudi do novega misijonarskega zagona v Cerkvi. Sandri je pri tem spomnil, da mora biti vsem brez razlike zagotovljena verska svoboda.

Bog zahteva, da ga sprejmemo s celotnim svojim bitjem. Gre za dejanje, ki vključuje razum in srce. Bog sam na to dejanje nato odgovori s polnostjo svojega blagoslova. Papež Benedikt XVI. v apostolskem pismu Vrata vere ponavlja besede, ki jih je izrekel že na začetku svojega papeževanja: »Cerkev kot celota in pastirji v njej morajo tako kot Kristus stopiti na pot, da bi ljudi izpeljali iz puščave v kraje življenja, v prijateljstvo z Božjim Sinom, s Tistim, ki nam podarja življenje, in sicer življenje v polnosti.«

Kardinal Sandri je odgovorne za apostolske dejavnosti v Egiptu s temi besedami svetega očeta spomnil, da so se sami dali na razpolago za služenje Cerkvi. Tako so prejeli nalogo, da preko zvestega in konstruktivnega sodelovanja s pastirji pomagajo katoliški skupnosti v Egiptu učinkovito oznanjati Božjega Sina. In sicer z zakramentalnim življenjem, katehezami, dobrodelnostjo, vzgojo in konkretnim vsakdanjim služenjem bratom in sestram. Sandri se zaveda, da tudi sami izkušajo puščavo sedanjih težkih razmer. Treba je biti pozoren, da ne bi prav med prizadevanjem za evangelij dopustili, da se razširi puščava v zavesti in srcu.

V nadaljevanju je kardinal Sandri zastavil vprašanje, čemu v puščavi, tako dejanski kot notranji, služi stremljenje kvišku. Korenine tisto, kar potrebujejo za preživetje in rast na površini, iščejo v globini zemlje. Morda je trdnost življenja mogoča le z globoko ukoreninjenostjo v odnosu z Bogom? Sandri je spomnil na dva vneta pričevalca, ki sta bila ukoreninjena v Bogu. Ničemur, ne študiju, ne delu in ne delom dejavne ljubezni nista dala prednosti pred srečanjem z Jezusom. To sta bila blažena Mati Terezija iz Kalkute in blaženi Charles de Foucault. Po njunem zgledu ali kot pravi apostol Pavel »ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri« so lahko tudi današnji verniki kot oaza za tiste, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Naše bivanje, je zatrdil kardinal Sandri, je kljub svoji omejenosti lahko vhod v Božjo hišo in do srečanja s Kristusom, ki je prava luč sveta. Svoj nagovor, posvečen letu vere, pa je nato sklenil z besedami iz apostolske spodbude Cerkev na Bližnjem vzhodu, s katerimi papež opogumlja vse osebe, ki na občudovanja vreden način delujejo v katoliških vzgojnih centrih, šolah, srednjih šolah in univerzah na Bližnjem vzhodu. Ta neprecenljiva kulturna sredstva za vzgojo dokazujejo, da na Bližnjem vzhodu obstaja možnost skupnega življenja v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju, ki ga prinašata vzgoja za strpnost in neprenehno iskanje človeških vrlin.

Audio: