Benedikt XVI.: Molimo, da bi starši s posnemanjem svete nazareške družine, resnično
skrbeli za rast in vzgojo svojih otrok
TRG SV. PETRA (nedelja, 30. december 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je z okna
apostolske palače med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na nedeljo
svete nazareške družine spregovoril o vlogi Device Marije in svetega Jožefa pri Jezusovi
vzgoji ob dogodku iz današnjega evangelija, ko dvanajstletni deček med romanjem v
Jeruzalem ostane v templju.
Trg svetega Petra osvetljen s soncem, sinoči pa
z več deset tisoč svečami mladih romarjev zaupanja, so tudi danes napolnili številni
romarji. Sveti oče jim je med nagovorom dejal: »Danes je praznik svete nazareške družine.
Bogoslužje nam z evangeljskim odlomkom predstavi Devico Marijo in svetega Jožefa,
ki se, zvesta izročilu, skupaj z dvanajstletnim Jezusom povzpneta za velikonočne praznike
v Jeruzalem. Jezus je prvič vstopil v Gospodov tempelj štirideset dni po svojem rojstvu,
ko sta njegova starša zanj darovala 'dve grlici ali dva mlada goloba' (Lk 2,24),
torej daritev revnih. 'Luka, katerega celotni evangelij je prežet s teologijo ubogih
in uboštva, da razumeti, ... da je bila Jezusova družina prišteta med uboge v Izraelu.
S tem nam da tudi razumeti, da je lahko ravno med njimi zorela izpolnitev obljube'
(Benedikt XVI., Jezusovo otroštvo). Jezus je danes ponovno v templju, a tokrat v drugačni
vlogi, saj je osebno vpleten. On je skupaj z Marijo in Jožefom, kot je predpisovala
postava, opravil romanje v Jeruzalem (prim. Es 23,17: 34,23sl.), čeprav še ni dopolnil
trinajstega leta starosti, kar je znak globoke pobožnosti svete družine. Ko pa sta
se starša odpravila nazaj v Nazaret, se je dogodilo nekaj nepričakovanega. On je,
ne da bi kaj rekel, ostal v mestu. Tri dni sta ga Marija in Jožef iskala in našla
v templju med pogovorom z učitelji postave (prim. Lc 2,46-47). Ko sta ga vprašala
za pojasnilo, jima je Jezus odgovoril, da se ne bi smela čuditi, saj je tu njegovo
mesto, to je njegova hiša, pri Očetu, ki je Bog. 'On je izpovedal', piše Origen,
'da je v templju svojega Očeta, tistega Očeta, ki nam ga je razodel in za
katerega je rekel, da je njegov Sin'.
Marijina in Jožefova zaskrbljenost
za Jezusa, je zaskrbljenost vsakega starša, ki vzgaja otroka, ga uvaja v življenje
in v razumevanje resničnosti. Danes moramo še posebej moliti h Gospodu za vse družine
sveta. Da bi starši s posnemanjem svete nazareške družine, resnično skrbeli za rast
in vzgojo svojih otrok, da bi ti zoreli v odgovorne in poštene državljane in da ne
bi pri tem pozabili, da je potrebno vero, kot dragocen dar, gojiti pri svojih otrocih
z osebnim zgledom. Hkrati pa tudi molimo, da bo vsak otrok sprejet kot Božji dar in
ga po podpirala ljubezen očeta in matere, da bo lahko rastel kot Gospod Jezus 'v
modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh' (Lk 2,52). Naj bo Marijina
in Jožefova ljubezen, zvestoba ter prizadevanje, zgled vsem krščanskim zakoncem, ki
nikakor niso prijatelji svojih otrok ali gospodarji nad njihovimi življenji, temveč
varuhi tega neprecenljivega Božjega daru.
Naj po molku Jožefa, pravičnega moža
in zgledu Marije, ki je vse ohranila v svojem srcu, vstopimo v skrivnost svete družine,
polne vere in človeškosti. Vsem krščanskim družinam želim, da bi živele v Božji navzočnosti
z isto ljubeznijo ter istim veseljem kot Jezusova, Marijina in Jožefova družina.