Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za praznik svete družine
Na zadnjo nedeljo leta obhajamo praznik Svete nazareške družine. Z veseljem pozdravljam
vse družine na svetu ter jim voščim mir in ljubezen, ki nam ju je podaril Jezus, ko
je za Božič prišel med nas. V evangeliju ne najdemo govorov o družini, temveč dogodek,
ki je vreden več kot beseda: Bog se je hotel roditi in odraščati v človeški družini.
S tem jo je posvetil kot prvo in redno pot svojega srečanja s človeštvom. Med življenjem
v Nazaretu je izkazal čast Devici Mariji in pravičnemu Jožefu tako, da jima je bil
podložen ves čas otroštva in odraščanja (prim. Lk 2,51-52). S tem je poudaril osnovni
pomen družine pri vzgoji človeške osebe.
Letos nam bogoslužje predstavlja znamenit
evangeljski dogodek o dvanajstletnem Jezusu, ki je ostal v jeruzalemskem templju,
ne da bi starša za to vedela. Ona sta ga začudena in zaskrbljena po treh dneh našla,
ko je razpravljal z učitelji postave. Materi, ki je zahtevala pojasnilo, je Jezus
odgovoril, da mora 'biti v tem, kar je', torej v hiši, od njegovega Očeta,
Boga (prim. Lk 2,49). V tem dogodku je videti deček Jezus poln gorečnosti do Boga
in templja. Vprašajmo se, od koga je Jezus prevzel ljubezen do tega, kar je njegovega
Očeta? Gotovo je imel kot sin notranje spoznanje svojega Očeta, Boga in nenehen globok
osebni odnos z Njim. Pa vendar se je v konkretni kulturi, v kateri je živel, od svojih
staršev naučil molitev, ljubezni do templja in izraelskih institucij. Torej lahko
trdimo, da je bila Jezusova odločitev, ostati v templju, sad njegovega osebnega odnosa
z Očetom, a tudi sad vzgoje, ki jo je prejel od Marije in Jožefa. Tukaj lahko zaslutimo
resničen pomen krščanske vzgoje, ki je vedno sad sodelovanja med vzgojitelji in Bogom.
Krščanska družina se zaveda, da so otroci dar in načrt Boga. Zaradi tega jih ne morejo
imeti za svojo last, ampak so starši s tem, da so v službi Božjega načrta, poklicani
vzgajati jih za večjo svobodo, ki je v tem, da bodo lahko rekli 'da' Bogu za
izpolnjevanje njegove volje. Devica Marija je popoln zgled tega 'da'. Njej
izročimo vse družine ter še posebej prosimo za njihovo dragoceno vzgojno poslanstvo.
Sveto
Marijo in svetega Jožefa prosimo sedaj za varstvo vsake družine, še posebej za tiste,
ki so v težavah. Naj jih podpirata, da se bodo lahko uprli razdiralnim sunkom določene
sodobne kulture, ki spodjeda temelje ustanovi družine. Naj pomagata družinam, da bodo
v vseh delih sveta žive podobe Božje ljubezni.