Benedikt XVI.: Sveti Štefan je s svojim, po Kristusu oblikovanem življenju, zgled
vsem tistim, ki se hočejo ponuditi v službo nove evangelizacije
TRG SVETEGA PETRA (sreda, 26. december 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes
na praznik sv. Štefana, prvega mučenca, z okna apostolske palače v nagovoru pred Angelovim
češčenjem spregovoril o pomenu praznovanja prvega mučenca in pričevalca vere,
takoj po prazniku Gospodovega rojstva.
Sveti oče je romarjem, ki so kljub oblačnemu
vremenu v velikem številu prišli na Trg svetega Petra, dejal: »Vsako leto, dan po
prazniku Gospodovega rojstva, v bogoslužju obhajamo praznik sv. Štefana, diakona in
prvega mučenca. Knjiga Apostolskih del ga predstavlja kot moža, polnega milosti in
Svetega Duha (prim. Apd 6,8-10; 7,55). V njem se je namreč v polnosti potrdila Jezusova
obljuba, ki je v današnjem evangeljskem odlomku, da verniki, ki so poklicani pričevati
tudi v težkih in nevarnih okoliščinah, ne bodo prepuščeni samim sebi in brez obrambe:
Božji Duh bo namreč govoril v njih (prim. Mt 10,20). Diakon Štefan je v resnici, poživljen
po Svetem Duhu, deloval, govoril in tudi umrl ter s to skrajno žrtvijo pričeval za
Kristusovo ljubezen. Prvi mučenec je med svojim trpljenjem opisan kot popolno posnemanje
Kristusa, katerega trpljenje se je v njem ponovilo v vseh podrobnostih. Bog je v polnosti
oblikoval Štefanovo življenje in ga upodobil po Kristusovem. Preden je Štefan umrl,
je na kolenih ponovil molitev, ki jo je Kristus molil na križu in se z njo izročil
Gospodu ter odpustil svojim sovražnikom: 'Gospod, ne prištevaj jim tega greha!'
(Apd 7,60). Poln Svetega Duha, medtem ko so njegove oči ugašale, je uprl pogled na
'Jezusa, ki je stal na Božji desnici' (v. 55), na Gospoda vsega in Njega, ki
vse priteguje k sebi.
Na dan sv. Štefana smo tudi mi poklicani, da upremo pogled
na Božjega Sina, ki ga v veselem božičnem ozračju zremo v skrivnosti njegovega učlovečenja.
S krstom in birmo, z dragocenim darom vere, ki jo hranijo zakramenti Cerkve, še posebej
Evharistija, nas je povezal s seboj in želi v nas, z delovanjem Svetega Duha, nadaljevati
zveličavno delo, ki vse osvobaja, daje vrednost in plemeniti ter vodi k dopolnitvi.
Pustiti se pritegniti od Kristusa, kakor je to storil sv. Štefan, pomeni odpreti lastno
življenje svetlobi, da ga ponovno privabi, usmeri in vodi po poti dobrega, po tisti
poti človeštva, kot je predvideno v Božjem načrtu ljubezni.
Končno pa je sveti
Štefan zgled vsem tistim, ki se hočejo ponuditi v službo nove evangelizacije. On nam
dokazuje, da novost oznanjevanja ni predvsem v uporabi izvirnih metod in tehnik, ki
so gotovo pomembne, temveč v tem, da smo napolnjeni s Svetim Duhom in se mu pustimo
voditi. Novost oznanila je v globoki potopljenosti v Kristusovo skrivnost in v poosebljenosti
njegovih besed ter njegove navzočnosti v evharistiji tako, da lahko On sam, živi Jezus,
govori v svojem poslancu. Skratka, evangelizator postane sposoben učinkovito prinašati
Kristusa drugim, ko živi Kristusa, ko njegovo življenje odraža novost evangelija.
Prosimo
Devico Marijo, da bi bilo v Cerkvi med tem Letom vere, vedno več mož in žena,
ki tako, kot sv. Štefan, prepričljivo in pogumno pričujejo za Gospoda Jezusa.