Poslanica mariborskega nadškofa Marjana Turnška

Spoštovani ljudje dobre volje, pozdravljeni ob letošnjem božičnem prazniku!
Čeprav nisem angel, vam z veseljem sporočam njegovo sporočilo iz prve božične noči: »Ne bojte se! Glejte oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,10). Že od kar obstaja, si človeško srce želi slišati in še bolj doživeti prav to: da se mu ni treba bati in da je nekdo, ki ima dovolj moči in ljubezni, da se zanj zavzame in ga osvobodi spon »dežele smrtne sence«. To človeško hrepenenje je tako prvinsko, da ni umetnosti, še posebej literarne ne, ki ne bi odražala tega prvinskega teženja po »onstranski zarji«.

Sporočilo »Ne bojte se!«, je letos še posebej aktualno. Resnično se je preveč strahu razlezlo po naši slovenski deželi in kar ni videti konca tej temi. Brez dvoma letošnji božič sovpada z dogajanjem, ki ga mnogi trpko doživljate kot »deželo smrtne sence« in zbuja skrb in strah. Mnoge med nami so močno prizadele poplave; druge pestijo vedno hujše posledice kriz, ki povzročajo vsakovrstno pomanjkanje in večajo bedo. A strah ni nikoli dober svetovalec. Prehitro usmeri roko, da se stisne v pest, zgrabi kamen ali orožje proti bratu ali sestri. Zato zanj sveto pismo pravi, da ni od Boga, ampak od hudega.

A ko smo z vero zazrti v jaslice, dobi klic »Ne bojte se!«, moč in vsebino. Tam ozremo dogodek novega upanja. Saj v Detetu Jezusu prepozna Bogo-človeka, v katerem Bog na človeški način sprejema nase vse, tudi najbolj skrajne, posledice greha, tudi smrt. In ko Bog sam sprejme smrt kot človek nase, se smrt spremeni v življenje, kajti z njegovo človeško naravo je vedno neločljivo povezana tudi Božja narava, ki pa ne more umreti. Prav s tem je zlo premagano in vse njegove posledice s smrtjo vred. Jezus, Božje-človeško dete, prinaša Božji pogled na »deželo smrtne sence« in od znotraj odpre upanje. Bog kot človek v jaslih ne pomeni božične idile v idiličnem pomenu, ampak predvsem krutost tega sveta zavrnitve in revščine, ki ga želi Bog spremeniti z nenasiljem in ljubeznijo. Morda prav tega sporočila najbolj potrebujemo v tem času. Ob nemočnem otroku, ki pa je utelešena resnična Ljubezen, ki je edina močnejša od smrti, lahko zavrjamemo, da zlo izgublja, ko človeško gledano zmaguje, in da dobro zmaguje, ko zgleda, da izgublja. Letos je še kako pomembno verjeti, da se zlo ustavi in uniči samo tako, da ga tisti, ki ga sprejme, ne vrača. In v našem hrepenenju po luči in sreči je skrita prav ta modrost. Pustimo ji, da se v tem času uresniči prav po nas.

Ljudje, ki danes tavajo v »deželi smrtne sence«, imajo pravico izvedeti, da je Bog to temo že premagal, ker jih ima rad. Njihova pravica pa je naša dolžnost, da jim o tej skrivnosti pričujemo z življenjem in besedo. Zato naj nam božič tudi letos pomeni poziv h konkretnemu premagovanju »smrtne sence« krivic revščine, neupravičene neenakosti in bogatenja na račun drugih, pa tudi raznih zasvojenosti, še posebej tistih, zaradi katerih trpijo družine in otroci … S tem sporočilom je božič praznik upanja za vse ljudi.

Vsem želim, da vas božično praznovanje napolni z novim upanjem; da vaše medsebojne odnose, še posebej družinske, prepoji z nesebično ljubeznijo in da v naši družbeni stvarnosti rodi več pripravljenosti za strpen demokratičen dialog in skupno iskanje poti iz »doline smrtne sence« v soju Betlehemske luči miru in slutnji angelskega veselja! Še posebej pa želim blagoslovljene božične praznike vsem bolnikom in ostarelim ter vsem zdomcem!

Upanje v vašem srcu in nova moč za pristno sožitje pa naj ostajata živa in dejavna v vsem prihajajočem letu 2013!

Audio: