Benedikt XVI.: Ta podoba spominja na »ženo, ogrnjeno s soncem in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd«

VATIKAN (sreda, 12. december 2012, RV) – Danes vesoljna Cerkev obhaja god guadalupske Matere Božje. Papež Benedikt XVI. je lansko leto, ko je na ta praznik daroval sveto mašo za Latinsko Ameriko, v homiliji predstavil guadalupsko Marijo in njen pomen za ljudstva Latinske Amerike. Dejal je: »Zemlja je obrodila svoje sadove« (Ps 67,7). V tej podobi psalma 67, v katerem so vsa ljudstva in narodi povabljeni z veseljem hvaliti Gospoda, ki nas rešuje, so cerkevni očetje prepoznali Devico Marijo in Kristusa, njenega Sina: »Zemlja je sveta Marija, ki je z naše zemlje, je našega jezika, iz te gline, iz tega blata, iz Adama... Zemlja je dala svoj sad: najprej je rodila cvet... iz tega cveta je dozorel sad, da bi ga lahko jedli, da bi lahko jedli njegovo meso. Želete vedeti, kdo je ta sad? Je deviški mož, ki izhaja iz Device; Gospod, ki pride iz sužnje, Bog iz človeka; Sin iz Matere, sad iz zemlje« (sv. Hieronim). Tudi mi danes, ko se radujemo sadu te zemlje, vzklikamo: »O Bog, slavijo naj te ljudstva, slavijo naj te vsa ljudstva« (Ps 67,4). Oznanjamo dar odrešenja, ki nam ga je pridobil Kristus ter mu po Kristusu priznavamo njegovo oblast ter njegovo božansko veličanstvo.

Čaščena pododoba z griča Tepeyac, lepega in vedrega obraza, vtisnjenega v plašč svetnika indijanskega porekla Juana Diega, se predstavlja kot »od vedno Devica Marija, Mati resničnega Boga za katerega živimo«. Ta podoba spominja na »ženo, ogrnjeno s soncem in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd. Bila je noseča« (Raz 12,1-2) in nakazuje na Zveličarjevo navzočnost med svojim indijanskim in meksitskim ljudstvom. Ona nas vedno vodi k svojemu božanskemu Sinu, ki se razodeva kot temelj dostojanstva vseh človeških bitij, kot ljubezen, ki je močnejša od sil zla in smrti. On pa je tudi vir veselja, otroškega zaupanja, tolažbe in upanja.

Zgodovina nastanka guadalupske podobe Matere Božje
9. decembra leta 1531 se je Devica Marija tam prikazala svetemu Juanu Diegu Cuauhtlatoatzinu, ki tako goduje na današnji dan, ko praznujemo obletnico prikazanja. Za svetnika ga je leta 2002 razglasil blaženi Janez Pavel II. Juan Diego se je rodil leta 1474. Bil je preprost in ponižen človek, indijanskega rodu, ki je živel v majhni vasi in obdeloval zemljo. Ko je bil star 50 let, je skupaj s svojo ženo prejel zakrament svetega krsta. Tistega posebnega 9. decembra je bila sobota in zjutraj se je odpravil v frančiškansko cerkev, da bi tam skupaj z drugimi verniki molil in poslušal katehezo. Ko je prispel na vrh griča Tepeyac je zaslišal ubrano pesem. Začuden se je zaustavil in nato zaslišal glas, ki ga je klical po imenu. Zagledal je mlado gospo, katere obleka se je svetila kot sonce. Razodela se mu je kot Devica Marija in mu naročila, naj ob vznožju griča zgradijo svetišče. Ko je to nato pripovedoval škofu, mu le-ta ni verjel. Marija se mu je nato prikazala še drugič in prosil jo je, naj ga oprosti naložene mu naloge, saj se je zaradi škofovega odziva čutil nevrednega. A Marija mu je naročila, naj se ponovno vrne k škofu. Škof ga je tokrat prosil za znamenje in Marija mu ga je pri ponovnem prikazanju obljubila. Znamenje je bilo v cvetlicah, ki jih je Juan Diego v svojem plašču odnesel škofu. Ko jih je pred njim stresel na tla, se je na tistem mestu v njegovem plašču pokazala podoba Marije, ki je danes poznana kot Guadalupska Mati Božja. Škof je tako prepoznal resnico. Ko je bilo svetišče kmalu zatem zgrajeno, je Juan Diego vse svoje nadaljnje življenje posvetil služenju Mariji. Živel je ob svetišču, molil in opravljal tudi najbolj ponižna dela, da je bilo svetišče vedno čisto in primerno za vedno večje množice vernikov, ki so prihajale.

Audio: