RIM (nedelja, 9. december 2012, RV) – Preko 30.000 mladih romarjev bo konec
tega leta prišlo v Rim. Tako je bilo rečeno na tiskovni konferenci v rimskem vikariatu
pretekli teden, ko je bilo predstavljeno 35. evropsko srečanje mladih, ki je letos
na programu med 28. decembrom in 2. januarjem. To romanje zaupanja na zemlji se je
začelo v Taizéju, kot nam je povedal brat András iz taizéjske skupnosti, ki je tam
odgovoren za Slovence:
»Taizé je vasica v Franciji, ki je za mnoge ljudi
romarski kraj, kamor lahko pridejo, da molijo in se nekoliko odmaknejo od svojega
vsakdanjega življenja. Med njimi je veliko mladih. Tem vedno ostaja vprašanje, kaj
lahko po taki izkušnji, zlasti po izkušnji skupne molitve, storijo, ko se vrnejo domov.
Odgovoriti na to vprašanje je zelo težko. Ne vemo, kaj naj jim rečemo.
Toda to romanje zaupanja, kakor imenujemo ta srečanja, ima namen pomagati
mladim, da bi živeli nekaj podobnega kot v Taizéju, le da v svoji škofiji oz. mestu,
kjer prebivajo. Brat Roger, ustanovitelj taizéjske skupnosti, je želel pomagati
mladim premagati težave, ki lahko nastanejo med duhovnim in praktičnim vsakdanjim
življenjem. To je glavni razlog, da je začel romanje zaupanja.«
Dve
besedi, romanje in zaupanje, sta zelo pomembni. Brat András pravi, da nekateri mladi
danes lažje govorijo o zaupanju, ki je bolj povezano z našim srcem, kot pa o veri,
ki je bolj povezana z razumom: »Nekaterim je zato preveč razumsko reči 'verjamem'
ali 'ne verjamem'. Govoriti o zaupanju pa je bolj dostopno. Brat Roger je zelo
rad rekel: 'Vera je zelo ponižno zaupanje v Boga'. Druga beseda pa je romanje. Vsi
mi smo romarji na zemlji in v notranjem življenju. In ker smo romarji, ima pomen tudi
pot. Ne iščemo le cilja, na katerega želimo prispeti. Ne moremo
reči, da smo nekam prispeli in da sedaj vemo vse.«
Med enim in drugim
evropskim srečanjem se mladi pogosto zbirajo tudi na regionalnih srečanjih. Pred nedavnim
se je zaključilo srečanje v Ruandi, ki je bilo tretje po vrsti na afriških tleh in
se ga je udeležilo skoraj 9.000 mladih. Letos maja pa je regionalno srečanje potekalo
tudi v Ljubljani. Udeležil se ga je tudi prostovoljec iz Taizéja, Kuba Sobecki, ki
sicer prihaja s Poljske. Prišel je že nekaj dni pred začetkom srečanja in tako sodeloval
tudi pri pripravi. Kuba o vlogi prostovoljcev pri romanju zaupanja pravi:
»Mladi
ostanejo dlje časa v Taizéju, da bratom pomagajo sprejemati vse, ki tja prihajajo.
In del tega je tudi pripravljanje srečanj. Tako vsak dan obiskujemo župnije
in jih vabimo k sodelovanju.« Ekipa prostovoljcev je v Rimu že vse od začetka
oktobra. A zanje ni pomembna le priprava romanja, temveč tudi preprosto to, da svoj
čas preživljajo z domačini. Zato se udeležujejo dogodkov po župnijah, med drugim pa
pomagajo tudi deliti hrano brezdomcem na glavni postaji. Na ta način pričujejo o tem,
kako je Taizé spremenil njihova življenja. Kot še pravi Kuba, tudi njim na začetku
»ni bilo lahko, vendar pa so prišli z zaupanjem. In zaupanje v njihovih srcih še
vedno raste.«
Vse, kar se v Taizéju dogaja v obdobju med 2012 in 2015,
zaznamuje tema nove solidarnosti. Z njo se skupnost pripravlja na veliko praznovanje:
stoletnico rojstva brata Rogerja in deseto obletnico njegove smrti. Brat András pojasnjuje:
»V teh treh letih želimo skupaj iskati, kako izraziti novo solidarnost s tistimi,
ki so okoli nas. Hkrati gre za vprašanje, kako lahko povežemo našo molitev z našim
vsakdanjim življenjem. Kako smo lahko blizu ne le Bogu, ampak tudi ljudem. Kot kristjani
imamo odgovornost, da delimo vse, kar imamo. Naš odnos z Bogom mora biti vedno zelo
povezan z odnosom z drugimi.« Prostovoljec Kuba pa na vprašanje, kaj je nova solidarnost,
odgovarja z besedami: »Nova solidarnost zame pomeni zelo močan odnos s Kristusom
in Cerkvijo. Pogosto vidimo, da so ljudje zaprti, da so njihova srca zaprta, da Cerkev
ni občestvo prijateljev, ki drug drugemu zaupajo in so resnično skupaj. Menim, da
je pot proti novi solidarnosti pot, ki odpira naša srca. Da bi zgradili Cerkev kot
občestvo prijateljev, sta zelo pomembna solidarnost in zaupanje, ki je na prvem mestu.
Kajti kjer je zaupanje, so srca odprta, in ljudje, ki so okoli Cerkve, so pravi prijatelji.«